Page 126 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 126
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
medvrstniškega nasilja in učinki omenjenih dejavnikov so nas zanimali
ločeno po spolu in po letih 2015 in 2018.
Rezultati študije kažejo, da je prišlo med leti 2015 in 2018 do zviša
nja deleža tistih učencev in učenk, ki so poročali o doživljanju medvrstni
škega nasilja. Predvsem to velja za fante, delež deklet pa je ostal podoben.
Rezultati za fante, nekoliko manj pa tudi za dekleta, se v letu 2018 razli
kujejo tudi z vidika pojasnjevalne moči dejavnikov, ki zmanjšujejo obete
doživljanja medvrstniškega nasilja: v letu 2018 je bila v primerjavi z letom
2015 pojasnjevalna moč modela, kamor so bili kot napovedniki doživljanja
medvrstniškega nasilja vključeni občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli,
zaznana čustvena opora staršev in bralni dosežek, precej višja.
Izsledki pričujoče študije so skladni z rezultati različnih predhodnih
študij (npr. Astor in Meyer, 2001; Eliot et al., 2010; Gottfredson, 2001;
Turner et al., 2002), ki so obravnavale pomembnost pozitivne šolske klime
(med drugim tudi pripadnost in občutek sprejetosti v šoli) za preprečeva
nje nasilja na šolah in iz katerih izhaja, da je ravno pozitivna šolska klima
v smislu spodbudnega psihosocialno šolskega okolja mladostnika tisto,
kar je v kontekstu zmanjševanja pogostosti medvrstniškega nasilja po
membno krepiti. Poleg tega so rezultati skladni s študijami (npr. Espelage,
Bosworth in Simona, 2000; Olweus, 1993), ki so pri zmanjševanju pogo
stosti medvrstniškega nasilja kot pomemben dejavnik prepoznale oporni
odnos s starši. Oporni odnosi in pozitivno vzdušje tako v šoli kot v dru
žinskem okolju mladostnika se kažejo kot pomemben dejavnik pri prepre
čevanju doživljanja nasilja v šoli. Iz tega sledi, da bi v slovenskem šolskem
prostoru veljalo uvajati preventivne programe za preprečevanje nasilja na
šolah, ki poleg šole kot celote vključujejo tudi starše. Ob pregledu preven
tivnih programov s področja preprečevanja medvrstniškega nasilja na slo
venskih osnovnih in srednjih šolah ugotavljamo, da teh v našem prosto
ru primanjkuje, se pa v zadnjem času vzpostavljajo preventivni programi
(npr. NEON, 2020), ki skušajo v svoje aktivnosti poleg učencev in učite
ljev vključevati tudi starše. Ta korak je nujen, saj različne pozitivne izku
šnje s področja vpeljevanja preventivnih programov za preprečevanje na
silja v tujini (npr. Farrington in Ttofi, 2009; Merrell et al., 2008) kažejo,
da je za dejansko preprečevanje medvrstniškega nasilja na šolah pomem
ben celostni pristop, ki poleg krepitve šolske klime in kulture, spodbuja
nja pozitivnih medosebnih odnosov na šoli, dviga zavesti o pomembno
sti preprečevanja nasilja na ravni šole in vzpostavitve učinkovitega sistema
obravnave nasilnih dogodkov, ko do njih pride, v prvi vrsti vključuje tudi
starše. Ttofi in Farrington (2011) skozi metaanalizo 44 preventivnih pro
gramov za preprečevanje medvrstniškega nasilja, ki so zajemali različne de
ležnike učenčevega šolskega in domačega okolja, ugotavljata, da je večina
124
medvrstniškega nasilja in učinki omenjenih dejavnikov so nas zanimali
ločeno po spolu in po letih 2015 in 2018.
Rezultati študije kažejo, da je prišlo med leti 2015 in 2018 do zviša
nja deleža tistih učencev in učenk, ki so poročali o doživljanju medvrstni
škega nasilja. Predvsem to velja za fante, delež deklet pa je ostal podoben.
Rezultati za fante, nekoliko manj pa tudi za dekleta, se v letu 2018 razli
kujejo tudi z vidika pojasnjevalne moči dejavnikov, ki zmanjšujejo obete
doživljanja medvrstniškega nasilja: v letu 2018 je bila v primerjavi z letom
2015 pojasnjevalna moč modela, kamor so bili kot napovedniki doživljanja
medvrstniškega nasilja vključeni občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli,
zaznana čustvena opora staršev in bralni dosežek, precej višja.
Izsledki pričujoče študije so skladni z rezultati različnih predhodnih
študij (npr. Astor in Meyer, 2001; Eliot et al., 2010; Gottfredson, 2001;
Turner et al., 2002), ki so obravnavale pomembnost pozitivne šolske klime
(med drugim tudi pripadnost in občutek sprejetosti v šoli) za preprečeva
nje nasilja na šolah in iz katerih izhaja, da je ravno pozitivna šolska klima
v smislu spodbudnega psihosocialno šolskega okolja mladostnika tisto,
kar je v kontekstu zmanjševanja pogostosti medvrstniškega nasilja po
membno krepiti. Poleg tega so rezultati skladni s študijami (npr. Espelage,
Bosworth in Simona, 2000; Olweus, 1993), ki so pri zmanjševanju pogo
stosti medvrstniškega nasilja kot pomemben dejavnik prepoznale oporni
odnos s starši. Oporni odnosi in pozitivno vzdušje tako v šoli kot v dru
žinskem okolju mladostnika se kažejo kot pomemben dejavnik pri prepre
čevanju doživljanja nasilja v šoli. Iz tega sledi, da bi v slovenskem šolskem
prostoru veljalo uvajati preventivne programe za preprečevanje nasilja na
šolah, ki poleg šole kot celote vključujejo tudi starše. Ob pregledu preven
tivnih programov s področja preprečevanja medvrstniškega nasilja na slo
venskih osnovnih in srednjih šolah ugotavljamo, da teh v našem prosto
ru primanjkuje, se pa v zadnjem času vzpostavljajo preventivni programi
(npr. NEON, 2020), ki skušajo v svoje aktivnosti poleg učencev in učite
ljev vključevati tudi starše. Ta korak je nujen, saj različne pozitivne izku
šnje s področja vpeljevanja preventivnih programov za preprečevanje na
silja v tujini (npr. Farrington in Ttofi, 2009; Merrell et al., 2008) kažejo,
da je za dejansko preprečevanje medvrstniškega nasilja na šolah pomem
ben celostni pristop, ki poleg krepitve šolske klime in kulture, spodbuja
nja pozitivnih medosebnih odnosov na šoli, dviga zavesti o pomembno
sti preprečevanja nasilja na ravni šole in vzpostavitve učinkovitega sistema
obravnave nasilnih dogodkov, ko do njih pride, v prvi vrsti vključuje tudi
starše. Ttofi in Farrington (2011) skozi metaanalizo 44 preventivnih pro
gramov za preprečevanje medvrstniškega nasilja, ki so zajemali različne de
ležnike učenčevega šolskega in domačega okolja, ugotavljata, da je večina
124
