Page 124 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 124
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
t. i. nedoživljanja medvrstniškega nasilja 0,85 (1-0,15). Obeti doživljanja
medvrstniškega nasilja so razmerje med verjetnostjo doživljanja in nedo
življanja medvrstniškega nasilja, v našem primeru 0,18 (0,15/(1-0,15)). Ti
obeti kažejo, da so bile možnosti doživljanja medvrstniškega nasilja v po
pulaciji slovenskih 15-letnih deklet v letu 2015 enake 18 odstotkov možno
sti njihovega nedoživljanja. V enakem smislu navajava obete v nadaljnjem
opisovanju rezultatov.
Rezultati v Preglednici 3 kažejo, kolikšen del variabilnosti v podat
kih o doživljanju medvrstniškega nasilja lahko pojasnimo z izbranim mo
delom. V letu 2015 pojasnimo za dekleta 8 odstotkov in za fante 5 odstot
kov, v letu 2018 pa tako za dekleta kot fante 13 odstotkov variabilnosti v
teh podatkih. Rezultati torej kažejo, da so občutek sprejetosti v šoli, za
znava čustvene opore staršev in bralni dosežki v letu 2018 močnejši na
povedniki (zmanjševanja) obetov doživljanja medvrstniškega nasilja kot
v letu 2015.
Učinek posameznega napovednika na obete doživljanja medvrstni
škega nasilja razberemo iz vrednosti koeficienta ExpB. Najprej, vrednost
koeficienta ExpB za izhodiščne obete v modelu za dekleta v letu 2015 pred
stavlja obete doživljanja medvrstniškega nasilja deklet s povprečnimi vre
dnostmi napovednikov, torej s povprečnim občutkom sprejetosti v šoli,
povprečno zaznavo čustvene opore staršev in povprečnimi bralnimi do
sežki. Vrednost 0,18 nakazuje, da je verjetnost, da so ta dekleta doživlja
la medvrstniško nasilje, približno petina verjetnosti, da ga niso doživljala.
Sama verjetnost doživljanja medvrstniškega nasilja teh deklet pa je 15-od
stotna (0,18/(1+0,18)).
Učinek posameznih napovednikov na obete doživljanja medvrstni
škega pove, koliko so obeti doživljanja medvrstniškega nasilja večji ali
manjši, ko dekleta s povprečnimi napovedniki primerjamo z dekleti, ki
imajo izbrani napovednik od povprečja višji za en standardni odklon, po
ostalih napovednikih pa sta si skupini deklet podobni. Napovednik z naj
večjim učinkom je občutek sprejetosti v šoli. Vrednost koeficienta 0,57 za
ta napovednik predstavlja razmerje med obeti doživljanja medvrstniške
ga nasilja pri višjem občutku sprejetosti v primerjavi z obeti doživljanja
medvrstniškega nasilja pri povprečnem občutku; obeti doživljanja med
vrstniškega nasilja deklet z višjim občutkom sprejetosti so (le še) 57 od
stotkov obetov za dekleta s povprečnim občutkom sprejetosti. Z drugi
mi besedami, ob ostalih napovednikih enakih se učinek boljšega občutka
sprejetosti v šoli kaže v zmanjšanih obetih doživljanja medvrstniškega na
silja (zmanjšanje je za 43 odstotkov v primerjavi z obeti ob povprečnih
napovednikih). Učinek čustvene opore staršev (ob ostalih dveh napove
dnikih enakih) se kaže v za 14 odstotkih zmanjšanih obetih doživljanja
122
t. i. nedoživljanja medvrstniškega nasilja 0,85 (1-0,15). Obeti doživljanja
medvrstniškega nasilja so razmerje med verjetnostjo doživljanja in nedo
življanja medvrstniškega nasilja, v našem primeru 0,18 (0,15/(1-0,15)). Ti
obeti kažejo, da so bile možnosti doživljanja medvrstniškega nasilja v po
pulaciji slovenskih 15-letnih deklet v letu 2015 enake 18 odstotkov možno
sti njihovega nedoživljanja. V enakem smislu navajava obete v nadaljnjem
opisovanju rezultatov.
Rezultati v Preglednici 3 kažejo, kolikšen del variabilnosti v podat
kih o doživljanju medvrstniškega nasilja lahko pojasnimo z izbranim mo
delom. V letu 2015 pojasnimo za dekleta 8 odstotkov in za fante 5 odstot
kov, v letu 2018 pa tako za dekleta kot fante 13 odstotkov variabilnosti v
teh podatkih. Rezultati torej kažejo, da so občutek sprejetosti v šoli, za
znava čustvene opore staršev in bralni dosežki v letu 2018 močnejši na
povedniki (zmanjševanja) obetov doživljanja medvrstniškega nasilja kot
v letu 2015.
Učinek posameznega napovednika na obete doživljanja medvrstni
škega nasilja razberemo iz vrednosti koeficienta ExpB. Najprej, vrednost
koeficienta ExpB za izhodiščne obete v modelu za dekleta v letu 2015 pred
stavlja obete doživljanja medvrstniškega nasilja deklet s povprečnimi vre
dnostmi napovednikov, torej s povprečnim občutkom sprejetosti v šoli,
povprečno zaznavo čustvene opore staršev in povprečnimi bralnimi do
sežki. Vrednost 0,18 nakazuje, da je verjetnost, da so ta dekleta doživlja
la medvrstniško nasilje, približno petina verjetnosti, da ga niso doživljala.
Sama verjetnost doživljanja medvrstniškega nasilja teh deklet pa je 15-od
stotna (0,18/(1+0,18)).
Učinek posameznih napovednikov na obete doživljanja medvrstni
škega pove, koliko so obeti doživljanja medvrstniškega nasilja večji ali
manjši, ko dekleta s povprečnimi napovedniki primerjamo z dekleti, ki
imajo izbrani napovednik od povprečja višji za en standardni odklon, po
ostalih napovednikih pa sta si skupini deklet podobni. Napovednik z naj
večjim učinkom je občutek sprejetosti v šoli. Vrednost koeficienta 0,57 za
ta napovednik predstavlja razmerje med obeti doživljanja medvrstniške
ga nasilja pri višjem občutku sprejetosti v primerjavi z obeti doživljanja
medvrstniškega nasilja pri povprečnem občutku; obeti doživljanja med
vrstniškega nasilja deklet z višjim občutkom sprejetosti so (le še) 57 od
stotkov obetov za dekleta s povprečnim občutkom sprejetosti. Z drugi
mi besedami, ob ostalih napovednikih enakih se učinek boljšega občutka
sprejetosti v šoli kaže v zmanjšanih obetih doživljanja medvrstniškega na
silja (zmanjšanje je za 43 odstotkov v primerjavi z obeti ob povprečnih
napovednikih). Učinek čustvene opore staršev (ob ostalih dveh napove
dnikih enakih) se kaže v za 14 odstotkih zmanjšanih obetih doživljanja
122
