Page 119 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 119
štraus, k. šterman ivančič ■ napovedniki doživljanja medvrstniškega nasilja ...
v jezike poučevanja 15-letnikov (OECD, 2017b; OECD, 2020). Bralni do
sežek slovenskih 15-letnikov je bil v letih 2015 in 2018 nad povprečjem
OECD, in sicer 505 točk leta 2015 in 495 točk leta 2018. Tudi bralne do
sežke smo za analizo v tem članku standardizirali na populacijo sloven
skih 15-letnikov ločeno za leti 2015 in 2018.
Postopek obdelave podatkov
V prvem koraku smo pripravili osnovne opisne analize pogostosti doži
vljanja medvrstniškega nasilja v letih 2015 in 2018 in ločeno po spolu. V
ta namen smo izračunali odstotke odgovorov na posamezne postavke v
vprašanju o doživljanju medvrstniškega nasilja in za tem odstotke tistih,
ki so poročali o doživljanja medvrstniškega nasilja, glede na že omenje
no opredelitev. Ta analiza naslavlja prvo raziskovalno vprašanje. Za drugo
raziskovalno vprašanje smo uporabili logistično regresijsko analizo, s kate
ro smo ugotavljali obete doživljanja medvrstniškega nasilja ob napovedni
kih občutka sprejetosti v šoli, zaznane čustvene opore staršev in bralnega
dosežka. Tudi to analizo smo opravili ločeno za leti 2015 in 2018 in ločeno
po spolu. Za vse vključene spremenljivke smo uporabili standardizirane
vrednosti na populaciji slovenskih 15-letnikov, ločeno za leti 2015 in 2018.
Zaradi strukture dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi PISA – po
samezniki so vzorčeni znotraj predhodno vzorčenih šol – smo za izra
čune vzorčnih varianc in standardnih napak cenilk (ocenjenih vredno
sti) uporabili ustrezne vzorčne uteži in vseh 10 ocen bralnega dosežka, ki
so na voljo v bazah PISA, ter metode bootstrap (OECD, 2017b; OECD,
2020). Za analize smo uporabili statistični paket SPSS 21.0 in za aplikaci
jo IDB Analyzer (IEA, brez datuma), ki omogoča tovrstne izračune. Pri
stopnji tveganja 0,05 ugotavljamo statistično pomembnost vzorčnih raz
lik med primerjanimi količinami (npr. odstotki ali koeficienti v modelu)
tako, da kot standardno napako razlike izračunamo koren vsote kvadra
tov standardnih napak obeh ocen količin. Ker se v predstavitvi rezultatov
osredotočamo na posamezne primerjave, ne vključujemo večanja možno
sti napake I. vrste, ki nastaja ob več hkratnih primerjavah (statistične po
membnosti razlik torej ugotavljamo brez popravka Bonferroni). V pred
stavitvi rezultatov navajamo le standardne napake ocen populacijskih
parametrov, ostalih informacij o rezultatih preverjanja statistične značil
nosti razlik pa zaradi ohranjanja berljivosti ne navajamo. Statistično po
membnost napovednikov v modelu logistične regresije ugotavljamo pri
stopnji tveganja 0,05 s pomočjo testa Wald, ki ga omogoča aplikacija IDB
Analyzer. V predstavitvi rezultatov navajamo tudi vrednost p.
Pri običajni linearni regresiji je za ugotavljanje pojasnjevalne moči
modela v navadi ugotavljanje deleža z modelom pojasnjene variance v
117
v jezike poučevanja 15-letnikov (OECD, 2017b; OECD, 2020). Bralni do
sežek slovenskih 15-letnikov je bil v letih 2015 in 2018 nad povprečjem
OECD, in sicer 505 točk leta 2015 in 495 točk leta 2018. Tudi bralne do
sežke smo za analizo v tem članku standardizirali na populacijo sloven
skih 15-letnikov ločeno za leti 2015 in 2018.
Postopek obdelave podatkov
V prvem koraku smo pripravili osnovne opisne analize pogostosti doži
vljanja medvrstniškega nasilja v letih 2015 in 2018 in ločeno po spolu. V
ta namen smo izračunali odstotke odgovorov na posamezne postavke v
vprašanju o doživljanju medvrstniškega nasilja in za tem odstotke tistih,
ki so poročali o doživljanja medvrstniškega nasilja, glede na že omenje
no opredelitev. Ta analiza naslavlja prvo raziskovalno vprašanje. Za drugo
raziskovalno vprašanje smo uporabili logistično regresijsko analizo, s kate
ro smo ugotavljali obete doživljanja medvrstniškega nasilja ob napovedni
kih občutka sprejetosti v šoli, zaznane čustvene opore staršev in bralnega
dosežka. Tudi to analizo smo opravili ločeno za leti 2015 in 2018 in ločeno
po spolu. Za vse vključene spremenljivke smo uporabili standardizirane
vrednosti na populaciji slovenskih 15-letnikov, ločeno za leti 2015 in 2018.
Zaradi strukture dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi PISA – po
samezniki so vzorčeni znotraj predhodno vzorčenih šol – smo za izra
čune vzorčnih varianc in standardnih napak cenilk (ocenjenih vredno
sti) uporabili ustrezne vzorčne uteži in vseh 10 ocen bralnega dosežka, ki
so na voljo v bazah PISA, ter metode bootstrap (OECD, 2017b; OECD,
2020). Za analize smo uporabili statistični paket SPSS 21.0 in za aplikaci
jo IDB Analyzer (IEA, brez datuma), ki omogoča tovrstne izračune. Pri
stopnji tveganja 0,05 ugotavljamo statistično pomembnost vzorčnih raz
lik med primerjanimi količinami (npr. odstotki ali koeficienti v modelu)
tako, da kot standardno napako razlike izračunamo koren vsote kvadra
tov standardnih napak obeh ocen količin. Ker se v predstavitvi rezultatov
osredotočamo na posamezne primerjave, ne vključujemo večanja možno
sti napake I. vrste, ki nastaja ob več hkratnih primerjavah (statistične po
membnosti razlik torej ugotavljamo brez popravka Bonferroni). V pred
stavitvi rezultatov navajamo le standardne napake ocen populacijskih
parametrov, ostalih informacij o rezultatih preverjanja statistične značil
nosti razlik pa zaradi ohranjanja berljivosti ne navajamo. Statistično po
membnost napovednikov v modelu logistične regresije ugotavljamo pri
stopnji tveganja 0,05 s pomočjo testa Wald, ki ga omogoča aplikacija IDB
Analyzer. V predstavitvi rezultatov navajamo tudi vrednost p.
Pri običajni linearni regresiji je za ugotavljanje pojasnjevalne moči
modela v navadi ugotavljanje deleža z modelom pojasnjene variance v
117
