Page 120 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 120
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
kriterijski spremenljivki. Pojasnjevalno moč napovednikov v logistični re
gresiji smo ugotavljali s formulo Nagelkerkejevega R2 (NKR), ki predsta
vlja pojasnjevalno moč v podobnem smislu.
Kompozitnih učinkov dejavnikov na ravni šol, kar bi zahtevalo hie
rarhične analize, nismo ugotavljali, ker raziskujemo povezanosti med na
povedniki in doživljanjem medvrstniškega nasilja na ravni celotne po
pulacije mladostnikov v Sloveniji. Preverili smo tudi, ali v modelu ni
multikolinearnosti.5 Medsebojno povezanega delovanja napovednikov
(interakcij) v model nismo vključili, saj so preliminarne analize pokazale,
da bi jih bilo zelo malo statistično pomembnih z relativno majhnimi učin
ki. Z analizo smo tako ugotavljali le neto (suhi) linearni prispevek posa
meznega napovednika k obetom doživljanja medvrstniškega nasilja.
Rezultati
Spremembe v pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja
med slovenskimi mladostniki med letoma 2015 in 2018
V Preglednici 1 so predstavljeni odstotki odgovorov učencev in učenk po
posameznih postavkah vprašanja o pogostosti doživljanja določenih oblik
medvrstniškega nasilja v šoli v zadnjih 12-ih mesecih iz raziskav PISA 2015
in PISA 2018.
Iz Preglednice 1 je razvidno, da v obeh letih precejšen delež učencev
in učenk ne poroča o medvrstniškem nasilju; pri vseh postavkah so od
stotki odgovorov, da se jim dogodki skoraj nikoli ne zgodijo, nad 60 od
stotkov. Vendar pa precej fantov poroča, da vsaj nekajkrat na leto doži
vljajo norčevanje (32 oziroma 39 odstotkov) in širjenje grdih govoric (21
oziroma 32 odstotkov). Tudi za dekleta sta to obliki nasilja, o katerih do
življanju jih poroča veliko (o norčevanju je poročalo 21 oziroma 26 odstot
kov deklet in o širjenju grdih govoric 32 oziroma 29 odstotkov deklet).
15-letniki najmanj poročajo o doživljanju groženj, ki jih pogosteje doživlja
jo fantje (11 oziroma 23 odstotkov) kot dekleta (5 oziroma 9 odstotkov).
Deleži učencev in učenk, ki poročajo, da nasilje doživljajo najmanj
tedensko, so sicer relativno majhni, vendar nezanemarljivi. Tako je na pri
mer o najmanj tedenskem doživljanju širjenja grdih govoric o njih leta
2018 poročalo 4 odstotke fantov in 4 odstotke deklet.
Med spoloma so odgovori o pogostosti doživljanja nasilja pri veči
ni postavk različni. Dekleta in fantje v obeh letih podobno odgovarjajo
le o pogostosti doživljanja izločitve iz dogajanja, sicer pa večji delež fan
tov kot deklet poroča o doživljanju norčevanja, groženj, odvzemanju ali
5 Korelacije med napovedniki so znotraj skupin glede na leto in spol v razponu od 0,09 do
0,26.
118
kriterijski spremenljivki. Pojasnjevalno moč napovednikov v logistični re
gresiji smo ugotavljali s formulo Nagelkerkejevega R2 (NKR), ki predsta
vlja pojasnjevalno moč v podobnem smislu.
Kompozitnih učinkov dejavnikov na ravni šol, kar bi zahtevalo hie
rarhične analize, nismo ugotavljali, ker raziskujemo povezanosti med na
povedniki in doživljanjem medvrstniškega nasilja na ravni celotne po
pulacije mladostnikov v Sloveniji. Preverili smo tudi, ali v modelu ni
multikolinearnosti.5 Medsebojno povezanega delovanja napovednikov
(interakcij) v model nismo vključili, saj so preliminarne analize pokazale,
da bi jih bilo zelo malo statistično pomembnih z relativno majhnimi učin
ki. Z analizo smo tako ugotavljali le neto (suhi) linearni prispevek posa
meznega napovednika k obetom doživljanja medvrstniškega nasilja.
Rezultati
Spremembe v pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja
med slovenskimi mladostniki med letoma 2015 in 2018
V Preglednici 1 so predstavljeni odstotki odgovorov učencev in učenk po
posameznih postavkah vprašanja o pogostosti doživljanja določenih oblik
medvrstniškega nasilja v šoli v zadnjih 12-ih mesecih iz raziskav PISA 2015
in PISA 2018.
Iz Preglednice 1 je razvidno, da v obeh letih precejšen delež učencev
in učenk ne poroča o medvrstniškem nasilju; pri vseh postavkah so od
stotki odgovorov, da se jim dogodki skoraj nikoli ne zgodijo, nad 60 od
stotkov. Vendar pa precej fantov poroča, da vsaj nekajkrat na leto doži
vljajo norčevanje (32 oziroma 39 odstotkov) in širjenje grdih govoric (21
oziroma 32 odstotkov). Tudi za dekleta sta to obliki nasilja, o katerih do
življanju jih poroča veliko (o norčevanju je poročalo 21 oziroma 26 odstot
kov deklet in o širjenju grdih govoric 32 oziroma 29 odstotkov deklet).
15-letniki najmanj poročajo o doživljanju groženj, ki jih pogosteje doživlja
jo fantje (11 oziroma 23 odstotkov) kot dekleta (5 oziroma 9 odstotkov).
Deleži učencev in učenk, ki poročajo, da nasilje doživljajo najmanj
tedensko, so sicer relativno majhni, vendar nezanemarljivi. Tako je na pri
mer o najmanj tedenskem doživljanju širjenja grdih govoric o njih leta
2018 poročalo 4 odstotke fantov in 4 odstotke deklet.
Med spoloma so odgovori o pogostosti doživljanja nasilja pri veči
ni postavk različni. Dekleta in fantje v obeh letih podobno odgovarjajo
le o pogostosti doživljanja izločitve iz dogajanja, sicer pa večji delež fan
tov kot deklet poroča o doživljanju norčevanja, groženj, odvzemanju ali
5 Korelacije med napovedniki so znotraj skupin glede na leto in spol v razponu od 0,09 do
0,26.
118
