Page 115 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 115
štraus, k. šterman ivančič ■ napovedniki doživljanja medvrstniškega nasilja ...
za posredovanje pri tistih, ki nasilju prisostvujejo, in pogostejšega iskanja
pomoči na šoli s strani tistih, ki so žrtev nasilja (Low in Van Ryzin, 2014).
Rezultati raziskave PISA 2015 potrjujejo, da se doživljanje medvr
stniškega nasilja značilno povezuje z občutkom pripadnosti in sprejetosti
v šoli (OECD, 2017a). Na povprečni ravni držav OECD so rezultati raz
iskave pokazali, da je bilo med pogostimi žrtvami medvrstniškega nasilja
43 odstotkov takih učencev in učenk, ki so poročali, da se v šoli počutijo
izločene. Med tistimi, ki niso poročali o doživljanju različnih oblik med
vrstniškega nasilja, pa se jih je v šoli počutilo izločene 16 odstotkov učen
cev in učenk. Tudi izsledki nacionalnih sekundarnih analiz podatkov raz
iskave PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so potrdili, da učenci in učenke
znotraj vseh izobraževalnih programov, ki poročajo o doživljanju nasilja,
poročajo tudi o značilno nižjem občutku pripadnosti in sprejetosti v šoli
kot tisti, ki ne poročajo o doživljanju medvrstniškega nasilja. Analiza raz
lik med spoloma znotraj izobraževalnih programov je nadalje pokazala,
da ima večja pogostost doživljanja nasilja nekoliko bolj negativen učinek
na občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli pri dekletih kot pri fantih.
Zdrava čustvena navezanost mladostnika na starše, opora s stra
ni le-teh, njihova razpoložljivost, razumevanje, pozitivna spodbuda, na
drugi strani pa ustrezna mera avtoritete in zahtev so ključni pri razvo
ju mladostnikove pozitivne samopodobe, identitete, pozitivnega lastne
ga vrednotenja ter čustvene avtonomije (Rice, 2001; Marjanovič Umek in
Zupančič, 2009), kar se odraža tudi v kakovosti odnosov mladostnika s
pomembnimi osebami zunaj družine. Raziskave (npr. Booth-LaForce et
al., 2006; Caples in Barrera, 2004; Laible, Carlo in Roesch, 2004, Miller,
1983; Rubin et al., 2004) namreč potrjujejo, da se večja čustvena opora
staršev (pozitivna naravnanost staršev, njihova toplina in opora) značilno
pozitivno povezuje z mladostnikovo ustrezno socialno-čustveno adapta
cijo. Torej, mladostniki, ki poročajo o svojih starših kot o razumevajočih,
spoštljivih, opornih in dojemljivih, v povprečju izražajo boljšo socialno
kompetentnost, obenem pa poročajo o boljši kakovosti odnosov z vrstni
ki in so nasploh bolj zadovoljni sami s seboj. Nadalje so mladostniki, ki so
v različnih raziskavah (npr. Field et al., 1995; Herman-Stahl in Peterson,
1996) svoj odnos s starši ocenili kot bolj oporen, v povprečju poročali o
boljšem prilagajanju okolju izven družine in lažjem obvladovanju težjih
situacij, pa naj bo to v šoli ali v vrstniških odnosih. Tudi pri zmanjševa
nju doživljanja medvrstniškega nasilja otrok se je čustvena opora staršev
v smislu starševske prisotnosti, zavzetosti in topline v odnosu v različnih
študijah (npr. Espelage, Bosworth in Simona, 2000; Olweus, 1993) poka
zala kot pomemben napovednik.
113
za posredovanje pri tistih, ki nasilju prisostvujejo, in pogostejšega iskanja
pomoči na šoli s strani tistih, ki so žrtev nasilja (Low in Van Ryzin, 2014).
Rezultati raziskave PISA 2015 potrjujejo, da se doživljanje medvr
stniškega nasilja značilno povezuje z občutkom pripadnosti in sprejetosti
v šoli (OECD, 2017a). Na povprečni ravni držav OECD so rezultati raz
iskave pokazali, da je bilo med pogostimi žrtvami medvrstniškega nasilja
43 odstotkov takih učencev in učenk, ki so poročali, da se v šoli počutijo
izločene. Med tistimi, ki niso poročali o doživljanju različnih oblik med
vrstniškega nasilja, pa se jih je v šoli počutilo izločene 16 odstotkov učen
cev in učenk. Tudi izsledki nacionalnih sekundarnih analiz podatkov raz
iskave PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so potrdili, da učenci in učenke
znotraj vseh izobraževalnih programov, ki poročajo o doživljanju nasilja,
poročajo tudi o značilno nižjem občutku pripadnosti in sprejetosti v šoli
kot tisti, ki ne poročajo o doživljanju medvrstniškega nasilja. Analiza raz
lik med spoloma znotraj izobraževalnih programov je nadalje pokazala,
da ima večja pogostost doživljanja nasilja nekoliko bolj negativen učinek
na občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli pri dekletih kot pri fantih.
Zdrava čustvena navezanost mladostnika na starše, opora s stra
ni le-teh, njihova razpoložljivost, razumevanje, pozitivna spodbuda, na
drugi strani pa ustrezna mera avtoritete in zahtev so ključni pri razvo
ju mladostnikove pozitivne samopodobe, identitete, pozitivnega lastne
ga vrednotenja ter čustvene avtonomije (Rice, 2001; Marjanovič Umek in
Zupančič, 2009), kar se odraža tudi v kakovosti odnosov mladostnika s
pomembnimi osebami zunaj družine. Raziskave (npr. Booth-LaForce et
al., 2006; Caples in Barrera, 2004; Laible, Carlo in Roesch, 2004, Miller,
1983; Rubin et al., 2004) namreč potrjujejo, da se večja čustvena opora
staršev (pozitivna naravnanost staršev, njihova toplina in opora) značilno
pozitivno povezuje z mladostnikovo ustrezno socialno-čustveno adapta
cijo. Torej, mladostniki, ki poročajo o svojih starših kot o razumevajočih,
spoštljivih, opornih in dojemljivih, v povprečju izražajo boljšo socialno
kompetentnost, obenem pa poročajo o boljši kakovosti odnosov z vrstni
ki in so nasploh bolj zadovoljni sami s seboj. Nadalje so mladostniki, ki so
v različnih raziskavah (npr. Field et al., 1995; Herman-Stahl in Peterson,
1996) svoj odnos s starši ocenili kot bolj oporen, v povprečju poročali o
boljšem prilagajanju okolju izven družine in lažjem obvladovanju težjih
situacij, pa naj bo to v šoli ali v vrstniških odnosih. Tudi pri zmanjševa
nju doživljanja medvrstniškega nasilja otrok se je čustvena opora staršev
v smislu starševske prisotnosti, zavzetosti in topline v odnosu v različnih
študijah (npr. Espelage, Bosworth in Simona, 2000; Olweus, 1993) poka
zala kot pomemben napovednik.
113
