Page 116 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 116
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Podatki raziskave PISA 2015 kažejo, da so na povprečni ravni dr
žav OECD o manj doživljanja medvrstniškega nasilja poročali učenci in
učenke, ki so hkrati poročali tudi o večji opori s strani staršev v primeru
težav v šoli. Ob tem je zanimivo tudi, da se je v 15 državah OECD, ki so
v raziskavo vključile vprašalnik za starše, v povprečju za manj kot polovi
co (44 odstotkov) 15-letnikov, ki so poročali o pogostem doživljanju med
vrstniškega nasilja, pokazalo, da so njihovi starši v preteklem šolskem letu
o težavah njihovega mladostnika z doživljanjem nasilja tudi spregovorili z
učiteljem ali drugimi straši. Ena od možnih razlag za omenjene rezultate
je lahko ta, da žrtve o doživljanju medvrstniškega nasilja vedno ne sprego
vorijo z drugimi (odraslimi) osebami, ali pa starši otrok o tem s strani šole
niso vedno seznanjeni (OECD, 2017a). Tudi rezultati sekundarnih ana
liz podatkov raziskave PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so potrdili, da
je manjša zaznava čustvene opore s strani staršev pomemben napovednik
pogostejšega medvrstniškega nasilja.
Varno in spodbudno učno okolje v smislu občutka sprejetosti in pri
padnosti šoli ter kakovostni odnosi mladostnika s starši so se v preteklih
študijah torej pokazali kot značilen napovednik medvrstniškega nasilja.
Z vidika ugotavljanja stabilnosti omenjenih napovednikov je pomembno,
da te povezave preverimo na podatkih raziskave PISA, zbranih v različ
nih letih. Pričujoča študija tako predstavlja nadgradnjo in dopolnitev že
opravljenih sekundarnih analiz (Šterman Ivančič, 2017), pri čemer nas pri
pojasnjevanju medvrstniškega nasilja posebej zanima vloga občutka spre
jetosti in pripadnosti šoli, čustvena opora staršev in bralni dosežki na pre
izkusu PISA. Ker je iz predhodnih rezultatov analiz (ibid.) že znano, da
se doživljanje medvrstniškega nasilja med spoloma precej razlikuje, tako
po vsebini, kot po pogostosti, smo raziskovalni vprašanji zasnovali ločeno
glede na leto zbiranja podatkov in glede na spol. S tem lahko dobimo na
daljnji vpogled v razlike med spoloma in med leti 2015 in 2018.
Raziskovalni vprašanji, ki ju v prispevku naslavljava, sta tako
naslednji:
1) Kolikšne so spremembe v pogostosti doživljanja medvrstniškega na
silja 15-letnih deklet in fantov v Sloveniji med letoma 2015 in 2018?
2) Kako občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli, občutek čustvene
opore staršev ter bralna pismenosti učinkujejo na doživljanje med
vrstniškega nasilja? Kakšne so primerjave teh učinkov med letoma
2015 in 2018 ter med spoloma?
Pri naslavljanju drugega raziskovalnega vprašanja bomo upoštevali
tudi bralne dosežke učencev, ki so se v predhodnih analizah tudi pokazali
114
Podatki raziskave PISA 2015 kažejo, da so na povprečni ravni dr
žav OECD o manj doživljanja medvrstniškega nasilja poročali učenci in
učenke, ki so hkrati poročali tudi o večji opori s strani staršev v primeru
težav v šoli. Ob tem je zanimivo tudi, da se je v 15 državah OECD, ki so
v raziskavo vključile vprašalnik za starše, v povprečju za manj kot polovi
co (44 odstotkov) 15-letnikov, ki so poročali o pogostem doživljanju med
vrstniškega nasilja, pokazalo, da so njihovi starši v preteklem šolskem letu
o težavah njihovega mladostnika z doživljanjem nasilja tudi spregovorili z
učiteljem ali drugimi straši. Ena od možnih razlag za omenjene rezultate
je lahko ta, da žrtve o doživljanju medvrstniškega nasilja vedno ne sprego
vorijo z drugimi (odraslimi) osebami, ali pa starši otrok o tem s strani šole
niso vedno seznanjeni (OECD, 2017a). Tudi rezultati sekundarnih ana
liz podatkov raziskave PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so potrdili, da
je manjša zaznava čustvene opore s strani staršev pomemben napovednik
pogostejšega medvrstniškega nasilja.
Varno in spodbudno učno okolje v smislu občutka sprejetosti in pri
padnosti šoli ter kakovostni odnosi mladostnika s starši so se v preteklih
študijah torej pokazali kot značilen napovednik medvrstniškega nasilja.
Z vidika ugotavljanja stabilnosti omenjenih napovednikov je pomembno,
da te povezave preverimo na podatkih raziskave PISA, zbranih v različ
nih letih. Pričujoča študija tako predstavlja nadgradnjo in dopolnitev že
opravljenih sekundarnih analiz (Šterman Ivančič, 2017), pri čemer nas pri
pojasnjevanju medvrstniškega nasilja posebej zanima vloga občutka spre
jetosti in pripadnosti šoli, čustvena opora staršev in bralni dosežki na pre
izkusu PISA. Ker je iz predhodnih rezultatov analiz (ibid.) že znano, da
se doživljanje medvrstniškega nasilja med spoloma precej razlikuje, tako
po vsebini, kot po pogostosti, smo raziskovalni vprašanji zasnovali ločeno
glede na leto zbiranja podatkov in glede na spol. S tem lahko dobimo na
daljnji vpogled v razlike med spoloma in med leti 2015 in 2018.
Raziskovalni vprašanji, ki ju v prispevku naslavljava, sta tako
naslednji:
1) Kolikšne so spremembe v pogostosti doživljanja medvrstniškega na
silja 15-letnih deklet in fantov v Sloveniji med letoma 2015 in 2018?
2) Kako občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli, občutek čustvene
opore staršev ter bralna pismenosti učinkujejo na doživljanje med
vrstniškega nasilja? Kakšne so primerjave teh učinkov med letoma
2015 in 2018 ter med spoloma?
Pri naslavljanju drugega raziskovalnega vprašanja bomo upoštevali
tudi bralne dosežke učencev, ki so se v predhodnih analizah tudi pokazali
114
