Page 114 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 114
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
nasilja v smislu širjenja grdih govoric (30 odstotkov pri dekletih v primer
javi z 20 odstotki pri fantih).
Do razlik v doživljanju medvrstniškega nasilja pa prihaja tudi med
učenci in učenkami z različnimi učnimi dosežki. Rezultati raziskave PISA
2015 (OECD, 2017a) kažejo, da na povprečni ravni držav OECD o doži
vljanju nasilja pogosteje poročajo učenci in učenke z nizkimi dosežki na
preizkusu iz naravoslovne pismenosti PISA. Učenci šol, ki so v mednaro
dnem merilu beležile višjo prisotnost nasilja na šoli (kjer je več kot 10 od
stotkov učencev in učenk poročalo, da so pogosto žrtve nasilja), so v pov
prečju dosegli 47 točk manj na preizkusu iz naravoslovne pismenosti kot
učenci na šolah, kjer je o doživljanju nasilja poročalo manj kot 5 odstotkov
učencev in učenk (ibid.). Omenjena razlika med šolami je ostajala tudi po
upoštevanju razlik med šolami glede na socialno-ekonomsko ozadje nji
hovih učencev in učenk.
Tudi rezultati nacionalnih sekundarnih analiz podatkov raziska
ve PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so pokazali, da je pri pojasnjevanju
pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja značilen napovednik dose
žek na preizkusu PISA, in sicer predvsem dosežek na preizkusu iz bralne
pismenosti.
Z namenom preprečevanja nasilnih dejanj v šolskem prostoru in
učinkovitega spopadanja s posledicami medvrstniškega nasilja je po
membno, da skušamo pojasniti tiste dejavnike, ki se z nasiljem značilno
povezujejo. Različni raziskovalci (npr. Astor in Meyer, 2001; Eliot et al.,
2010; Gottfredson, 2001; Turner et al., 2002) ugotavljajo, da je pri prepre
čevanju pogostosti medvrstniškega nasilja ključno predvsem ustvarjanje
varnega in spodbudnega učnega okolja, v smislu pozitivne šolske klime.
Šolska klima se nanaša na šolska pravila, cilje, vrednote, odnose, način po
učevanja, učenje, organizacijo in prakso pri vodenju šole. Pozitivna šolska
klima pomeni, da se učenci počutijo varne, imajo izkušnjo pozitivnih od
nosov z učitelji in ostalimi sošolci, občutek pripadnosti in povezanosti s
šolo, občutek smiselnosti v sodelovanju pri odločitvah; pomeni tudi ne
odobravanje neprilagojenega vedenja med učenci, ozaveščenost glede na
silja tako med učitelji kot učenci in občutek učencev, da je sošolcem in
ostalim na šoli mar zanje (Cohen in Geier, 2010; Osher et al., 2012). Zgolj
pravila, ki opredeljujejo nasilje in preprečevanje nasilja, ter vpetost teh v
kurikulum ni dovolj, da se nasilje na šoli dejansko prepreči (npr. Katz,
1999; Noguera, 1995). Različne metaanalize (npr. Farrington in Ttofi,
2009; Merrel et al., 2008) kažejo tudi, da številni preventivni programi,
ki so temeljili zgolj na omenjenem, niso pokazali oprijemljivih rezulta
tov. Šele ob spodbujanju pozitivne šolske klime je prišlo do zmanjšanja
nasilja, bolj prosocialnega odzivanja na nasilno vedenje, večje zavzetosti
112
nasilja v smislu širjenja grdih govoric (30 odstotkov pri dekletih v primer
javi z 20 odstotki pri fantih).
Do razlik v doživljanju medvrstniškega nasilja pa prihaja tudi med
učenci in učenkami z različnimi učnimi dosežki. Rezultati raziskave PISA
2015 (OECD, 2017a) kažejo, da na povprečni ravni držav OECD o doži
vljanju nasilja pogosteje poročajo učenci in učenke z nizkimi dosežki na
preizkusu iz naravoslovne pismenosti PISA. Učenci šol, ki so v mednaro
dnem merilu beležile višjo prisotnost nasilja na šoli (kjer je več kot 10 od
stotkov učencev in učenk poročalo, da so pogosto žrtve nasilja), so v pov
prečju dosegli 47 točk manj na preizkusu iz naravoslovne pismenosti kot
učenci na šolah, kjer je o doživljanju nasilja poročalo manj kot 5 odstotkov
učencev in učenk (ibid.). Omenjena razlika med šolami je ostajala tudi po
upoštevanju razlik med šolami glede na socialno-ekonomsko ozadje nji
hovih učencev in učenk.
Tudi rezultati nacionalnih sekundarnih analiz podatkov raziska
ve PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so pokazali, da je pri pojasnjevanju
pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja značilen napovednik dose
žek na preizkusu PISA, in sicer predvsem dosežek na preizkusu iz bralne
pismenosti.
Z namenom preprečevanja nasilnih dejanj v šolskem prostoru in
učinkovitega spopadanja s posledicami medvrstniškega nasilja je po
membno, da skušamo pojasniti tiste dejavnike, ki se z nasiljem značilno
povezujejo. Različni raziskovalci (npr. Astor in Meyer, 2001; Eliot et al.,
2010; Gottfredson, 2001; Turner et al., 2002) ugotavljajo, da je pri prepre
čevanju pogostosti medvrstniškega nasilja ključno predvsem ustvarjanje
varnega in spodbudnega učnega okolja, v smislu pozitivne šolske klime.
Šolska klima se nanaša na šolska pravila, cilje, vrednote, odnose, način po
učevanja, učenje, organizacijo in prakso pri vodenju šole. Pozitivna šolska
klima pomeni, da se učenci počutijo varne, imajo izkušnjo pozitivnih od
nosov z učitelji in ostalimi sošolci, občutek pripadnosti in povezanosti s
šolo, občutek smiselnosti v sodelovanju pri odločitvah; pomeni tudi ne
odobravanje neprilagojenega vedenja med učenci, ozaveščenost glede na
silja tako med učitelji kot učenci in občutek učencev, da je sošolcem in
ostalim na šoli mar zanje (Cohen in Geier, 2010; Osher et al., 2012). Zgolj
pravila, ki opredeljujejo nasilje in preprečevanje nasilja, ter vpetost teh v
kurikulum ni dovolj, da se nasilje na šoli dejansko prepreči (npr. Katz,
1999; Noguera, 1995). Različne metaanalize (npr. Farrington in Ttofi,
2009; Merrel et al., 2008) kažejo tudi, da številni preventivni programi,
ki so temeljili zgolj na omenjenem, niso pokazali oprijemljivih rezulta
tov. Šele ob spodbujanju pozitivne šolske klime je prišlo do zmanjšanja
nasilja, bolj prosocialnega odzivanja na nasilno vedenje, večje zavzetosti
112
