Page 112 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 112
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
nacionalni sekundarni analizi podatkov PISA 2015 (Šterman Ivančič,
2017) pokazali kot pomembni, preverimo pa jih lahko tudi s podatki razi
skave PISA 2018. V nadaljevanju najprej navajamo izsledke nacionalnih in
mednarodnih študij s področja pogostosti različnih oblik medvrstniškega
nasilja v slovenskih šolah. Temu sledi navedba izsledkov študij, ki so pre
učile povezanost medvrstniškega nasilja z občutkom pripadnosti in spre
jetosti v šoli, bralnimi dosežki in čustveno oporo staršev. Ker je pričujoča
študija do določene mere nadgradnja sekundarnih analiz, opravljenih na
podlagi podatkov raziskave PISA 2015 (ibid.), v kateri so bile do določene
mere že preverjene povezave med medvrstniškim nasiljem, učnimi dosež
ki, socialnimi dejavniki in nekaterimi dejavniki varnega in spodbudnega
učnega okolja, v nadaljevanju navajamo tudi te izsledke. Poglavje zaklju
čujemo z oblikovanjem raziskovalnih vprašanj.
Medvrstniško nasilje je v slovenskem šolskem prostoru relativno
pogost pojav. Raziskovalci (Mugnaioni Lešnik et al., 2009) so na podla
gi rezultatov nacionalnih analiz pogostosti različnih oblik medvrstniške
ga nasilja (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko
nasilje, socialno izločanje in spolno nasilje) na slovenskih osnovnih šolah
ugotavljali, da je fizično nasilje pogosto doživljalo 15 odstotkov učencev
in učenk. Kot najpogostejše se je v povprečju pojavljalo besedno in psi
hološko nasilje, manj pa so učenci in učenke poročali o fizičnem in eko
nomskem nasilju ter socialnem izločanju. Omenjene rezultate potrjujejo
izsledki mednarodne raziskave HBSC (Z zdravjem povezana vedenja v
šolskem obdobju) (Jeriček Klanšček et al., 2015), kjer so 11-, 13- in 15-letniki
poročali o tem, kako pogosto so v preteklih mesecih vsaj dvakrat sodelo
vali pri nasilju nad drugimi, kolikokrat so bili sami žrtev nasilja in koliko
krat so se v preteklih 12-ih mesecih pretepali. Rezultati so pokazali, da je
leta 2014 9 odstotkov učencev in učenk v zadnjih nekaj mesecih vsaj dva
krat sodelovalo pri nasilju nad drugimi. 10 odstotkov se jih je v zadnjih ne
kaj mesecih pretepalo, 22 odstotkov učencev in učenk pa je poročalo, da so
bili vsaj enkrat v preteklih parih mesecih žrtev nasilja. Podatki o trendih
med leti 2002 in 2014 so v tej študiji nadalje pokazali, da se je sodelova
nje učencev in učenk pri nasilju nad drugimi značilno povečalo (5 odstot
kov v 2002 proti 9 odstotkov v 2014), in sicer predvsem pri 11- in 13-letni
kih (ibid.). Rezultati ponovne študije iz leta 2018 (Jeriček Klanšček et al.,
2019) na področju trendov med leti 2002 in 2018 kažejo, da je odstotek
11-, 13- in 15-letnikov, ki so sodelovali pri nasilju nad vrstniki, ostal pribli
žno enak (8 % mladostnikov iz vseh navedenih starostnih skupin je v za
dnjih nekaj mesecih vsaj dvakrat sodelovalo pri nasilju nad vrstniki), de
lež tistih, ki so bili žrtve medvrstniškega nasilja vsaj enkrat v zadnjih nekaj
110
nacionalni sekundarni analizi podatkov PISA 2015 (Šterman Ivančič,
2017) pokazali kot pomembni, preverimo pa jih lahko tudi s podatki razi
skave PISA 2018. V nadaljevanju najprej navajamo izsledke nacionalnih in
mednarodnih študij s področja pogostosti različnih oblik medvrstniškega
nasilja v slovenskih šolah. Temu sledi navedba izsledkov študij, ki so pre
učile povezanost medvrstniškega nasilja z občutkom pripadnosti in spre
jetosti v šoli, bralnimi dosežki in čustveno oporo staršev. Ker je pričujoča
študija do določene mere nadgradnja sekundarnih analiz, opravljenih na
podlagi podatkov raziskave PISA 2015 (ibid.), v kateri so bile do določene
mere že preverjene povezave med medvrstniškim nasiljem, učnimi dosež
ki, socialnimi dejavniki in nekaterimi dejavniki varnega in spodbudnega
učnega okolja, v nadaljevanju navajamo tudi te izsledke. Poglavje zaklju
čujemo z oblikovanjem raziskovalnih vprašanj.
Medvrstniško nasilje je v slovenskem šolskem prostoru relativno
pogost pojav. Raziskovalci (Mugnaioni Lešnik et al., 2009) so na podla
gi rezultatov nacionalnih analiz pogostosti različnih oblik medvrstniške
ga nasilja (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko
nasilje, socialno izločanje in spolno nasilje) na slovenskih osnovnih šolah
ugotavljali, da je fizično nasilje pogosto doživljalo 15 odstotkov učencev
in učenk. Kot najpogostejše se je v povprečju pojavljalo besedno in psi
hološko nasilje, manj pa so učenci in učenke poročali o fizičnem in eko
nomskem nasilju ter socialnem izločanju. Omenjene rezultate potrjujejo
izsledki mednarodne raziskave HBSC (Z zdravjem povezana vedenja v
šolskem obdobju) (Jeriček Klanšček et al., 2015), kjer so 11-, 13- in 15-letniki
poročali o tem, kako pogosto so v preteklih mesecih vsaj dvakrat sodelo
vali pri nasilju nad drugimi, kolikokrat so bili sami žrtev nasilja in koliko
krat so se v preteklih 12-ih mesecih pretepali. Rezultati so pokazali, da je
leta 2014 9 odstotkov učencev in učenk v zadnjih nekaj mesecih vsaj dva
krat sodelovalo pri nasilju nad drugimi. 10 odstotkov se jih je v zadnjih ne
kaj mesecih pretepalo, 22 odstotkov učencev in učenk pa je poročalo, da so
bili vsaj enkrat v preteklih parih mesecih žrtev nasilja. Podatki o trendih
med leti 2002 in 2014 so v tej študiji nadalje pokazali, da se je sodelova
nje učencev in učenk pri nasilju nad drugimi značilno povečalo (5 odstot
kov v 2002 proti 9 odstotkov v 2014), in sicer predvsem pri 11- in 13-letni
kih (ibid.). Rezultati ponovne študije iz leta 2018 (Jeriček Klanšček et al.,
2019) na področju trendov med leti 2002 in 2018 kažejo, da je odstotek
11-, 13- in 15-letnikov, ki so sodelovali pri nasilju nad vrstniki, ostal pribli
žno enak (8 % mladostnikov iz vseh navedenih starostnih skupin je v za
dnjih nekaj mesecih vsaj dvakrat sodelovalo pri nasilju nad vrstniki), de
lež tistih, ki so bili žrtve medvrstniškega nasilja vsaj enkrat v zadnjih nekaj
110
