Page 111 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 111
ovedniki doživljanja medvrstniškega
nasilja z vidika slovenskih 15-letnikov:
razlike po spolu med leti 2015 in 2018
Mojca Štraus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut
Medvrstniško nasilje v šolah je v Sloveniji pojav, o katerem se v
zadnjih letih vedno več razpravlja tako v šolskem prostoru kot
v širši strokovni javnosti. Razlog za to je dokaj pogosta priso
tnost različnih oblik medvrstniškega nasilja v osnovnih in srednjih šolah,
ki se, glede na rezultate študije HBSC (Jeriček Klanšček et al., 2015 in
2019), z leti tudi povečuje. To predstavlja težavo, saj različne študije (npr.
Gini in Pozzoli, 2009; Isaacs, Hodges in Salmivalli, 2008; Nabuzoka,
Ronning in Handegard, 2009; Nishina in Juvonen, 2005; Rothon et al.,
2011; Unnever, 2005) kažejo, da se doživljanje medvrstniškega nasilja, ne
glede na vlogo posameznika v tovrstnih situacijah, pomembno povezuje z
njegovo večjo odsotnostjo od pouka, zgodnjim opuščanjem šole, nižjimi
učnimi dosežki, večjo pojavnostjo anksioznosti in depresije, nižjo samo
podobo, večjo osamljenostjo, negativnimi spremembami v prehranjeval
nih navadah in izgubi zanimanja za različne aktivnosti. Je torej pomem
ben dejavnik, ki učinkuje na posameznikov psihosocialni razvoj, šolsko
in razredno klimo ter uspešnost mladostnika v šolskem in širšem social
nem kontekstu.
Namen tega prispevka je ugotoviti pogostost doživljanja medvrstni
škega nasilja, kot so ga poročali učenci in učenke 1. letnikov srednješolskih
programov v okviru raziskave PISA 2018, primerjava omenjenih podatkov
s tistimi, pridobljenimi v isti raziskavi leta 2015, ter ugotavljanje značil
nih dejavnikov, ki pri učencih in učenkah zmanjšujejo verjetnost za izku
šnje z različnimi oblikami medvrstniškega nasilja. Pri tem nas kot napove
dniki posebej zanimajo pripadnost in občutek sprejetosti v šoli, čustvena
opora staršev in bralni dosežek na preizkusu PISA, ki so se v že opravljeni
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)109-129 109
izvirni znanstveni članek
nasilja z vidika slovenskih 15-letnikov:
razlike po spolu med leti 2015 in 2018
Mojca Štraus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut
Medvrstniško nasilje v šolah je v Sloveniji pojav, o katerem se v
zadnjih letih vedno več razpravlja tako v šolskem prostoru kot
v širši strokovni javnosti. Razlog za to je dokaj pogosta priso
tnost različnih oblik medvrstniškega nasilja v osnovnih in srednjih šolah,
ki se, glede na rezultate študije HBSC (Jeriček Klanšček et al., 2015 in
2019), z leti tudi povečuje. To predstavlja težavo, saj različne študije (npr.
Gini in Pozzoli, 2009; Isaacs, Hodges in Salmivalli, 2008; Nabuzoka,
Ronning in Handegard, 2009; Nishina in Juvonen, 2005; Rothon et al.,
2011; Unnever, 2005) kažejo, da se doživljanje medvrstniškega nasilja, ne
glede na vlogo posameznika v tovrstnih situacijah, pomembno povezuje z
njegovo večjo odsotnostjo od pouka, zgodnjim opuščanjem šole, nižjimi
učnimi dosežki, večjo pojavnostjo anksioznosti in depresije, nižjo samo
podobo, večjo osamljenostjo, negativnimi spremembami v prehranjeval
nih navadah in izgubi zanimanja za različne aktivnosti. Je torej pomem
ben dejavnik, ki učinkuje na posameznikov psihosocialni razvoj, šolsko
in razredno klimo ter uspešnost mladostnika v šolskem in širšem social
nem kontekstu.
Namen tega prispevka je ugotoviti pogostost doživljanja medvrstni
škega nasilja, kot so ga poročali učenci in učenke 1. letnikov srednješolskih
programov v okviru raziskave PISA 2018, primerjava omenjenih podatkov
s tistimi, pridobljenimi v isti raziskavi leta 2015, ter ugotavljanje značil
nih dejavnikov, ki pri učencih in učenkah zmanjšujejo verjetnost za izku
šnje z različnimi oblikami medvrstniškega nasilja. Pri tem nas kot napove
dniki posebej zanimajo pripadnost in občutek sprejetosti v šoli, čustvena
opora staršev in bralni dosežek na preizkusu PISA, ki so se v že opravljeni
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)109-129 109
izvirni znanstveni članek
