Page 113 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 113
štraus, k. šterman ivančič ■ napovedniki doživljanja medvrstniškega nasilja ...
mesecih, pa se je značilno zvišal predvsem pri 15-letnikih (21 % v letu 2018
in 17 % v letu 2014).
Tudi izsledki raziskave PISA, ki omogoča vpogled v zaznavanje pri
sotnosti različnih oblik medvrstniškega nasilja (fizično, verbalno in odno
sno nasilje) pri 15-letnikih, iz leta 2015 (OECD, 2017a) za Slovenijo kažejo,
da je 25 odstotkov učencev in učenk poročalo, da so nekajkrat v preteklem
letu doživeli, da so se vrstniki norčevali iz njih. 20 odstotkov jih je poroča
lo, da so bili v zadnjem letu nekajkrat namerno izločeni iz dogajanja, pri
bližno desetina jih je poročala, da so jim v zadnjem letu nekajkrat grozi
li. Nekaj več kot petina jih je poročala, da so bili v zadnjem letu večkrat
žrtev ekonomskega in fizičnega nasilja. Po poročanju učencev in učenk je
bilo v največji meri prisotno odnosno nasilje v obliki obrekovanja oziroma
širjenja grdih govoric, saj je kar 30 odstotkov učenk in 20 odstotkov učen
cev poročalo, da so to doživeli nekajkrat v preteklem letu. Verbalnemu in
odnosnemu nasilju (norčevanje in širjenje grdih govoric) je sledilo namer
no izločevanje iz skupnih aktivnosti, grožnje, ekonomsko nasilje (jemanje
in uničevanje stvari) in fizično nasilje (udarjanje, porivanje). Podatki raz
iskave iz leta 2018 (OECD, 2019) kažejo, da je v Sloveniji petina učencev
in učenk (21 odstotkov) poročala, da so najmanj nekajkrat mesečno žrtev
različnih oblik medvrstniškega nasilja (v OECD 23 odstotkov), kar pome
ni, da se je od leta 2015 delež učencev in učenk, ki so poročali, da so naj
manj nekajkrat mesečno žrtev različnih oblik medvrstniškega nasilja, po
večal za 4 odstotne točke.
Rezultati raziskave PISA (OECD, 2017a) kažejo tudi, da prihaja
v doživljanju različnih oblik medvrstniškega nasilja do značilnih razlik
med spoloma. V letu 2015 rezultati kažejo, da so na povprečni ravni dr
žav OECD fantje v povprečju poročali o pogostejšem medvrstniškem na
silju nad njimi kot dekleta, in sicer so se med fanti kot pogostejše pokaza
le vse oblike nasilja razen govoric, katerim so bolj izpostavljena dekleta.
Izsledki podrobnejših nacionalnih sekundarnih analiz (Šterman Ivančič,
2017) teh podatkov, v katerih so bile preverjane razlike v doživljanju raz
ličnih oblik medvrstniškega nasilja po spolu znotraj posameznega srednje
šolskega izobraževalnega programa, so pokazali, da prihaja do teh razlik
predvsem pri doživljanju ekonomskega in fizičnega nasilja ter pri širjenju
grdih govoric, ostale oblike nasilja pa tako fantje kot dekleta doživljajo
približno enako pogosto. Tako je približno 10 odstotkov fantov in 5 od
stotkov deklet poročalo, da so jim v preteklem letu nekajkrat vzeli ali uni
čili stvari, 6 odstotkov deklet in kar 20 odstotkov fantov pa je poročalo, da
so bili v zadnjem letu večkrat žrtev fizičnega nasilja (udarjanje, porivanje).
Nasprotno so dekleta poročala o pogostejšem doživljanju t. i. odnosnega
111
mesecih, pa se je značilno zvišal predvsem pri 15-letnikih (21 % v letu 2018
in 17 % v letu 2014).
Tudi izsledki raziskave PISA, ki omogoča vpogled v zaznavanje pri
sotnosti različnih oblik medvrstniškega nasilja (fizično, verbalno in odno
sno nasilje) pri 15-letnikih, iz leta 2015 (OECD, 2017a) za Slovenijo kažejo,
da je 25 odstotkov učencev in učenk poročalo, da so nekajkrat v preteklem
letu doživeli, da so se vrstniki norčevali iz njih. 20 odstotkov jih je poroča
lo, da so bili v zadnjem letu nekajkrat namerno izločeni iz dogajanja, pri
bližno desetina jih je poročala, da so jim v zadnjem letu nekajkrat grozi
li. Nekaj več kot petina jih je poročala, da so bili v zadnjem letu večkrat
žrtev ekonomskega in fizičnega nasilja. Po poročanju učencev in učenk je
bilo v največji meri prisotno odnosno nasilje v obliki obrekovanja oziroma
širjenja grdih govoric, saj je kar 30 odstotkov učenk in 20 odstotkov učen
cev poročalo, da so to doživeli nekajkrat v preteklem letu. Verbalnemu in
odnosnemu nasilju (norčevanje in širjenje grdih govoric) je sledilo namer
no izločevanje iz skupnih aktivnosti, grožnje, ekonomsko nasilje (jemanje
in uničevanje stvari) in fizično nasilje (udarjanje, porivanje). Podatki raz
iskave iz leta 2018 (OECD, 2019) kažejo, da je v Sloveniji petina učencev
in učenk (21 odstotkov) poročala, da so najmanj nekajkrat mesečno žrtev
različnih oblik medvrstniškega nasilja (v OECD 23 odstotkov), kar pome
ni, da se je od leta 2015 delež učencev in učenk, ki so poročali, da so naj
manj nekajkrat mesečno žrtev različnih oblik medvrstniškega nasilja, po
večal za 4 odstotne točke.
Rezultati raziskave PISA (OECD, 2017a) kažejo tudi, da prihaja
v doživljanju različnih oblik medvrstniškega nasilja do značilnih razlik
med spoloma. V letu 2015 rezultati kažejo, da so na povprečni ravni dr
žav OECD fantje v povprečju poročali o pogostejšem medvrstniškem na
silju nad njimi kot dekleta, in sicer so se med fanti kot pogostejše pokaza
le vse oblike nasilja razen govoric, katerim so bolj izpostavljena dekleta.
Izsledki podrobnejših nacionalnih sekundarnih analiz (Šterman Ivančič,
2017) teh podatkov, v katerih so bile preverjane razlike v doživljanju raz
ličnih oblik medvrstniškega nasilja po spolu znotraj posameznega srednje
šolskega izobraževalnega programa, so pokazali, da prihaja do teh razlik
predvsem pri doživljanju ekonomskega in fizičnega nasilja ter pri širjenju
grdih govoric, ostale oblike nasilja pa tako fantje kot dekleta doživljajo
približno enako pogosto. Tako je približno 10 odstotkov fantov in 5 od
stotkov deklet poročalo, da so jim v preteklem letu nekajkrat vzeli ali uni
čili stvari, 6 odstotkov deklet in kar 20 odstotkov fantov pa je poročalo, da
so bili v zadnjem letu večkrat žrtev fizičnega nasilja (udarjanje, porivanje).
Nasprotno so dekleta poročala o pogostejšem doživljanju t. i. odnosnega
111
