Page 103 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 103
n. markelj, v. sember ■ povezanost šolske klime z zaznavanjem zadovoljstva ...
predvsem v dejavnostih, kjer aktivno sodeluje z drugimi in ima občutek,
da je prispeval nekaj pomembnega. Med poukom lahko to dosežemo
predvsem z uvajanjem sodelovalnega učenja.
Za razvoj občutka pripadnosti so zelo primerne strukturirane
interesn e dejavnosti (Gilman, 2001). Pri tem je ključnega pomena čustve
na podpora voditelja interesne aktivnosti (Mahoney, Schweder in Stattin,
2001), saj le-ta delno nadomesti pomanjkanje varne navezanosti s starši.
Pri tem ni treba poudarjati, da je kakovost socialnih interakcij pomemb
nejša od količine vseh interakcij (torej dobro vzpostavljena vez z enim
pomembnim drugim je v razvoju mladostnika pomembnejša od več po
vršnih vezi). Da se lahko med udeleženci interesnih dejavnosti ustvarjajo
nove vezi in krepijo stare, pa morajo biti dejavnosti dovolj sproščene. Zato
so za izvajanje preventive še posebej primerne športne interesne dejavnosti
(Wong in Csikszentmihalyi, 1991), saj vključujejo igro, sodelovanje in dru
ženje s prijatelji, pozitivne učinke pa imajo tudi na ravni uravnavanja hor
monov, s čimer posredno vplivajo tudi na počutje in doživljanje samega
sebe (Mills, Dudley in Collins, 2019).
Omejitve raziskave in smernice za nadaljnje raziskovanje
Namen raziskave PISA je primerjava kazalnikov dosežkov na mednarod
ni ravni, zato je vsebinsko in časovno zelo omejena pri raziskovanju ozadja
merjenih kazalnikov dosežkov. To pomeni, da so vsi spremljajoči vprašal
niki o izbranih merjenih konstruktih splošni in predvsem kratki. Raje iz
birajo neposredna vprašanja, kot je to primer pri zadovoljstvu z življenje m,
kot pa konstruirane psihološke vprašalnike. Gilman in Huebner (2003)
se zavzemata za multidimenzionalno lestvico zadovoljstva z življenjem,
ker omogoča izdelavo posameznikovega profila zadovoljstva z življen
jem po področjih. Če ugotovimo, na katerem področju je zadovoljstvo z
življenjem nizko, potem lažje iščemo vzroke in oblikujemo intervencije.
Mnogokrat se lahko nizko zadovoljstvo z življenjem na enem področju za
maskira v zadovoljivem splošnem zadovoljstvu z življenjem.
Naslednja omejitev in hkrati priložnost za nova raziskovanja je iz
brani model napovednikov zadovoljstva z življenjem in odnosi med nji
mi. Model napovednikov je v resnici precej bolj kompleksen: vključiti bi
bilo treba več merjenih spremenljivk, ki sva jih zaradi omejitve statistične
ga paketa zavedno izpustili (npr. spol, izobrazbene aspiracije, dosežki na
testih PISA ipd.), hkrati pa raziskava PISA niti ne meri vseh spremenljivk,
ki v šolskem okolju verjetno vplivajo na zadovoljstvo z življenjem pri mla
dostnikih. V nadaljnjih analizah bi bilo zanimivo tudi poiskati poti vpli
vov med napovedniki zadovoljstva z življenjem, s čimer bi bolje razumeli
oblikovanje zadovoljstva z življenjem mladostnika v šoli, hkrati pa bi imeli
101
predvsem v dejavnostih, kjer aktivno sodeluje z drugimi in ima občutek,
da je prispeval nekaj pomembnega. Med poukom lahko to dosežemo
predvsem z uvajanjem sodelovalnega učenja.
Za razvoj občutka pripadnosti so zelo primerne strukturirane
interesn e dejavnosti (Gilman, 2001). Pri tem je ključnega pomena čustve
na podpora voditelja interesne aktivnosti (Mahoney, Schweder in Stattin,
2001), saj le-ta delno nadomesti pomanjkanje varne navezanosti s starši.
Pri tem ni treba poudarjati, da je kakovost socialnih interakcij pomemb
nejša od količine vseh interakcij (torej dobro vzpostavljena vez z enim
pomembnim drugim je v razvoju mladostnika pomembnejša od več po
vršnih vezi). Da se lahko med udeleženci interesnih dejavnosti ustvarjajo
nove vezi in krepijo stare, pa morajo biti dejavnosti dovolj sproščene. Zato
so za izvajanje preventive še posebej primerne športne interesne dejavnosti
(Wong in Csikszentmihalyi, 1991), saj vključujejo igro, sodelovanje in dru
ženje s prijatelji, pozitivne učinke pa imajo tudi na ravni uravnavanja hor
monov, s čimer posredno vplivajo tudi na počutje in doživljanje samega
sebe (Mills, Dudley in Collins, 2019).
Omejitve raziskave in smernice za nadaljnje raziskovanje
Namen raziskave PISA je primerjava kazalnikov dosežkov na mednarod
ni ravni, zato je vsebinsko in časovno zelo omejena pri raziskovanju ozadja
merjenih kazalnikov dosežkov. To pomeni, da so vsi spremljajoči vprašal
niki o izbranih merjenih konstruktih splošni in predvsem kratki. Raje iz
birajo neposredna vprašanja, kot je to primer pri zadovoljstvu z življenje m,
kot pa konstruirane psihološke vprašalnike. Gilman in Huebner (2003)
se zavzemata za multidimenzionalno lestvico zadovoljstva z življenjem,
ker omogoča izdelavo posameznikovega profila zadovoljstva z življen
jem po področjih. Če ugotovimo, na katerem področju je zadovoljstvo z
življenjem nizko, potem lažje iščemo vzroke in oblikujemo intervencije.
Mnogokrat se lahko nizko zadovoljstvo z življenjem na enem področju za
maskira v zadovoljivem splošnem zadovoljstvu z življenjem.
Naslednja omejitev in hkrati priložnost za nova raziskovanja je iz
brani model napovednikov zadovoljstva z življenjem in odnosi med nji
mi. Model napovednikov je v resnici precej bolj kompleksen: vključiti bi
bilo treba več merjenih spremenljivk, ki sva jih zaradi omejitve statistične
ga paketa zavedno izpustili (npr. spol, izobrazbene aspiracije, dosežki na
testih PISA ipd.), hkrati pa raziskava PISA niti ne meri vseh spremenljivk,
ki v šolskem okolju verjetno vplivajo na zadovoljstvo z življenjem pri mla
dostnikih. V nadaljnjih analizah bi bilo zanimivo tudi poiskati poti vpli
vov med napovedniki zadovoljstva z življenjem, s čimer bi bolje razumeli
oblikovanje zadovoljstva z življenjem mladostnika v šoli, hkrati pa bi imeli
101
