Page 104 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 104
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
tudi boljši vpogled v načrtovanje preventive in intervencij na šoli v sploš
nem in v posameznih primerih.
Nadalje bi bilo zanimivo raziskati, kateri model napovednikov se iz
kaže za pomembnega pri mladostnikih, ki so najmanj zadovoljni s svo
jim življenjem. Rezultati naše analize se namreč nanašajo na splošno
populacijo 15-letnikov, ki v povprečju izkazujejo zmerno stopnjo zado
voljstva z življenjem (tako absolutno kot relativno na povprečje OECD).
Predvidevava, da bi se v tem primeru model napovednikov lahko spre
menil, verjetno pa bi se kot močnejša izkazala potreba po učiteljevi opo
ri. Rezultati te in drugih raziskav kažejo, da je čustvena podpora staršev
izredn ega pomena za občutenje zadovoljstva z življenjem pri mladostniku
in s tem njegov razvoj.
Kako povezati individualne dejavnike in dejavnike okolja, je nasled
nji korak v raziskavah zadovoljstva z življenjem pri mladostnikih. S tem
preusmerimo pozornost iz na otroka usmerjene obravnave na interakcijo
individualnega otroka v točno določenem okolju. Najbolj učinkovite in
tervencije namreč izkoriščajo pomen interakcije med posameznikom in
okoljem, da pridemo do sprememb hitreje in trajno.
Zaključek
Ugotovili smo, da slovenski 15-letniki izkazujejo nekoliko nižjo raven za-
dovoljstva z življenjem v primerjavi s povprečjem OECD. Vsi kazalniki
šolske klime se statistično značilno povezujejo z zadovoljstvom z življen
jem v pričakovanih smereh. Vendar pa so vsi indeksi (razen indeksa med
vrstniškega nasilja) nižji od povprečja OECD, kar nakazuje, da slovenski
15-letniki šolsko klimo zaznavajo manj pozitivno v primerjavi s povpreč
nim 15-letnikom OECD držav.
V prispevku nas je zanimalo, kateri so najpomembnejši napovedni
ki zadovoljstva z življenjem v šolskem okolju. Dobili smo statistično zna
čilen model petih pomembnih dejavnikov šolske klime, ki pojasni 12,1 %
skupne variance zadovoljstva z življenjem. 15-letniki so z življenjem bolj
zadovoljni, kadar občutijo večjo pripadnost šoli, kadar zaznavajo ali do
življajo malo vrstniškega nasilja, kadar zaznavajo oporo s strani učiteljev
med poukom, dobijo natančne usmeritve za delo in dobijo formativno po
vratno informacijo. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je pomemb
no oblikovati šolsko okolje tako, da bo mladostnikom ponujalo podporno
okolje, še posebno tistim mladostnikom, ki izhajajo iz neugodnega dru
žinskega okolja. Največ priložnosti za to vidimo v strukturiranih interes
nih dejavnostih.
102
tudi boljši vpogled v načrtovanje preventive in intervencij na šoli v sploš
nem in v posameznih primerih.
Nadalje bi bilo zanimivo raziskati, kateri model napovednikov se iz
kaže za pomembnega pri mladostnikih, ki so najmanj zadovoljni s svo
jim življenjem. Rezultati naše analize se namreč nanašajo na splošno
populacijo 15-letnikov, ki v povprečju izkazujejo zmerno stopnjo zado
voljstva z življenjem (tako absolutno kot relativno na povprečje OECD).
Predvidevava, da bi se v tem primeru model napovednikov lahko spre
menil, verjetno pa bi se kot močnejša izkazala potreba po učiteljevi opo
ri. Rezultati te in drugih raziskav kažejo, da je čustvena podpora staršev
izredn ega pomena za občutenje zadovoljstva z življenjem pri mladostniku
in s tem njegov razvoj.
Kako povezati individualne dejavnike in dejavnike okolja, je nasled
nji korak v raziskavah zadovoljstva z življenjem pri mladostnikih. S tem
preusmerimo pozornost iz na otroka usmerjene obravnave na interakcijo
individualnega otroka v točno določenem okolju. Najbolj učinkovite in
tervencije namreč izkoriščajo pomen interakcije med posameznikom in
okoljem, da pridemo do sprememb hitreje in trajno.
Zaključek
Ugotovili smo, da slovenski 15-letniki izkazujejo nekoliko nižjo raven za-
dovoljstva z življenjem v primerjavi s povprečjem OECD. Vsi kazalniki
šolske klime se statistično značilno povezujejo z zadovoljstvom z življen
jem v pričakovanih smereh. Vendar pa so vsi indeksi (razen indeksa med
vrstniškega nasilja) nižji od povprečja OECD, kar nakazuje, da slovenski
15-letniki šolsko klimo zaznavajo manj pozitivno v primerjavi s povpreč
nim 15-letnikom OECD držav.
V prispevku nas je zanimalo, kateri so najpomembnejši napovedni
ki zadovoljstva z življenjem v šolskem okolju. Dobili smo statistično zna
čilen model petih pomembnih dejavnikov šolske klime, ki pojasni 12,1 %
skupne variance zadovoljstva z življenjem. 15-letniki so z življenjem bolj
zadovoljni, kadar občutijo večjo pripadnost šoli, kadar zaznavajo ali do
življajo malo vrstniškega nasilja, kadar zaznavajo oporo s strani učiteljev
med poukom, dobijo natančne usmeritve za delo in dobijo formativno po
vratno informacijo. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je pomemb
no oblikovati šolsko okolje tako, da bo mladostnikom ponujalo podporno
okolje, še posebno tistim mladostnikom, ki izhajajo iz neugodnega dru
žinskega okolja. Največ priložnosti za to vidimo v strukturiranih interes
nih dejavnostih.
102
