Page 98 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 98
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
Protokol opredeljuje ustrahovanje, žrtve ustrahovanja in opazovalce.
Opazovalci so definirani kot »vrstniki, ki zaznajo nasilje med vrstniki, ga
neposredno opazujejo ali celo spodbujajo k nadaljevanju nasilja, a vanj ak-
tivno ne posegajo, ne izvajajo nasilja, a žrtve ne zaščitijo«. Opredeljeni so
tudi različni vzroki za takšno vedenje žrtev: »strah pred povzročiteljem,
ne želijo se izpostaviti, ne zaupajo, da bodo odrasli ustavili nasilje, slabe iz-
kušnje iz preteklosti, menijo, da to ni njihov problem, tiha identifikacija s
povzročiteljem in drugo« (ibid., 13).
Protokolu so priložena navodila, ki določajo ravnanje zaposlenih v
javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno ve-
ljaven (uradni) program ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja
(Zavod RS za šolstvo, 2016a). Navodila so razdeljena na takojšnje inter-
vencije in procesne intervencije. Ključni akterji so učitelji, šolske sveto-
valne službe in vodstvo vzgojno-izobraževalnih zavodov: ravnatelj ali
ravnateljev pomočnik. Spodbuja se sodelovanje z drugimi organi, kot so
policija, centri za socialno delo in nevladne organizacije.
Šole imajo običajno tudi pravila (šolske rede), ki določajo pravice, ob-
veznosti in prepovedi za dijake/-inje v času pouka. Ta pravila so uskla-
jena z letnim delovnim načrtom šole, vendar po dostopnih informaci-
jah ni sistematičnih programov za obravnavanje spolnega nadlegovanja
ali spolnega nasilja v šolah, zlasti v smislu preprečevanja, obveščanja, kre-
pitve ozaveščenosti ali odpravljanja nadlegovanja. Nekatere prvine mo-
žnih intervencijskih shem so, kot je prikazano zgoraj, vključene v politike
o medvrstniškem ustrahovanju, vendar pri tem ne gre za celovit pristop.
Šole uporabljajo splošni pravilnik o šolskem redu, ki ga vsako leto sprejme
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Ta določa, da šola z vzgojnim de-
lovanjem ozavešča dijake o različnih temah, vključno z »različnimi vrsta-
mi nasilja«, vendar ne omenja niti spolnega nasilja niti spolnega nadlego-
vanja (Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, 2018).
Projekt Bystanders/Opazovalci: (Spre)govori
Kot navaja Agencija za temeljne pravice (FRA, 2014), je spolno nadlegova-
nje ena od prevladujočih oblik nasilja nad ženskami v Evropi. Kljub temu
je področje preventive slabo razvito tako v celotni EU kot tudi v Sloveniji.
Dvoletni raziskovalni in akcijski projekt Bystanders (2016–2018), ki smo
ga izvajali v Angliji, na Portugalskem, Malti in v Sloveniji, se je zato usme-
ril na preventivno ozaveščanje mladih, z namenom spodbuditi njihovo
odločnost in voljo, da delujejo kot opazovalci, ki lahko spremenijo druž-
beno klimo in kulturo normalizacije ter toleriranja spolnega nadlegova-
nja. Pristop »aktivnih opazovalcev« (active bystander) poskuša izboljšati
pripravljenost posameznikov_ic, da reagirajo na diskriminatorna dejanja
96
Protokol opredeljuje ustrahovanje, žrtve ustrahovanja in opazovalce.
Opazovalci so definirani kot »vrstniki, ki zaznajo nasilje med vrstniki, ga
neposredno opazujejo ali celo spodbujajo k nadaljevanju nasilja, a vanj ak-
tivno ne posegajo, ne izvajajo nasilja, a žrtve ne zaščitijo«. Opredeljeni so
tudi različni vzroki za takšno vedenje žrtev: »strah pred povzročiteljem,
ne želijo se izpostaviti, ne zaupajo, da bodo odrasli ustavili nasilje, slabe iz-
kušnje iz preteklosti, menijo, da to ni njihov problem, tiha identifikacija s
povzročiteljem in drugo« (ibid., 13).
Protokolu so priložena navodila, ki določajo ravnanje zaposlenih v
javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno ve-
ljaven (uradni) program ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja
(Zavod RS za šolstvo, 2016a). Navodila so razdeljena na takojšnje inter-
vencije in procesne intervencije. Ključni akterji so učitelji, šolske sveto-
valne službe in vodstvo vzgojno-izobraževalnih zavodov: ravnatelj ali
ravnateljev pomočnik. Spodbuja se sodelovanje z drugimi organi, kot so
policija, centri za socialno delo in nevladne organizacije.
Šole imajo običajno tudi pravila (šolske rede), ki določajo pravice, ob-
veznosti in prepovedi za dijake/-inje v času pouka. Ta pravila so uskla-
jena z letnim delovnim načrtom šole, vendar po dostopnih informaci-
jah ni sistematičnih programov za obravnavanje spolnega nadlegovanja
ali spolnega nasilja v šolah, zlasti v smislu preprečevanja, obveščanja, kre-
pitve ozaveščenosti ali odpravljanja nadlegovanja. Nekatere prvine mo-
žnih intervencijskih shem so, kot je prikazano zgoraj, vključene v politike
o medvrstniškem ustrahovanju, vendar pri tem ne gre za celovit pristop.
Šole uporabljajo splošni pravilnik o šolskem redu, ki ga vsako leto sprejme
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Ta določa, da šola z vzgojnim de-
lovanjem ozavešča dijake o različnih temah, vključno z »različnimi vrsta-
mi nasilja«, vendar ne omenja niti spolnega nasilja niti spolnega nadlego-
vanja (Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, 2018).
Projekt Bystanders/Opazovalci: (Spre)govori
Kot navaja Agencija za temeljne pravice (FRA, 2014), je spolno nadlegova-
nje ena od prevladujočih oblik nasilja nad ženskami v Evropi. Kljub temu
je področje preventive slabo razvito tako v celotni EU kot tudi v Sloveniji.
Dvoletni raziskovalni in akcijski projekt Bystanders (2016–2018), ki smo
ga izvajali v Angliji, na Portugalskem, Malti in v Sloveniji, se je zato usme-
ril na preventivno ozaveščanje mladih, z namenom spodbuditi njihovo
odločnost in voljo, da delujejo kot opazovalci, ki lahko spremenijo druž-
beno klimo in kulturo normalizacije ter toleriranja spolnega nadlegova-
nja. Pristop »aktivnih opazovalcev« (active bystander) poskuša izboljšati
pripravljenost posameznikov_ic, da reagirajo na diskriminatorna dejanja
96
