Page 93 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 93
v. jalušič ■ spolno nadlegovanje v šolah ...
2016). Pogosteje se pojavlja v srednjih šolah, vendar je značilno tudi za
osnovne šole. Neredko ga obravnavajo v okviru bolj spolno nevtralnega
medvrstniškega ustrahovanja in nasilja (Timmerman, 2003). Vendar po-
litike in ukrepi, ki se ukvarjajo z ustrahovanjem in medvrstniškim nasi-
ljem, ne morejo zares nasloviti spolnega nadlegovanja, tudi kadar ga ek-
splicitno opredelijo kot eno od oblik nasilja (prim. Hill in Kearl, 2011;
Charmaraman et al., 2013). Ti ukrepi se namreč ne dotaknejo predpisa-
nih heteronormativnih spolnih vlog in spolne neenakosti, ki predstavlja-
ta podlago tovrstnega ravnanja (Meyer, 2008). Hill in Kearl (2011) ugo-
tavljata, da lahko dogodki, ki se zdijo na videz nepomembne šale, spolne
pripombe ali označevanje nekoga za homoseksualca, pomembno vpliva-
jo na emocionalno počutje učencev in dijakov ter na celotno klimo v šoli.
Obstoječe raziskave o spolnem nadlegovanju in spolnem nasilju v šolah
ugotavljajo, da se spolno nadlegovanje deklet najpogosteje sprejema kot
del vsakdanjosti ter da ga učitelji dojemajo predvsem kot »zafrkancijo«
(Women and Equalities Committee, 2016: 3). Dejansko gre za normaliza-
cijo nadlegovanja, saj niti šola niti širše okolje ne storita nobenih korakov
za preprečevanje takšnega vedenja.
Feministične študije spolno nadlegovanje razumejo kot izraz hege-
monske moškosti (Connell, 2012), ki se v vsakdanjem življenju izraža na
različne načine in zajema tako fizično nasilje kot druga vsiljiva dejanja.
Nadlegovanje zaobsega dejanja dominacije in poniževanja, ki na eni stra-
ni izhajajo iz obstoječih spolnih norm, hkrati pa jih dodatno utrjujejo.
Verbalno nasilje je najpogostejša oblika spolnega nadlegovanja in vklju-
čuje seksualizirane šale ter pripombe (Hill in Kearl, 2011; Magalhães et
al., 2007). Neverbalno spolno nadlegovanje se manifestira kot ogledova-
nje in/ali seksualizirane geste. Socialna omrežja in novi elektronski mediji
omogočajo še hitrejše razširjanje seksualnih govoric, pa tudi eksplicitnih
seksualnih podob, kar lahko ima posebej hude posledice za prizadete ose-
be, pri čemer novi mediji ohranjajo in dodatno krepijo »stare prakse« v
novem kontekstu (Hill in Kearl, 2011).
Raziskava Agencije za temeljne pravice (FRA) ugotavlja, da je spol-
no nadlegovanje najbolj pogosta oblika nasilja nad dekleti in ženskami v
28 državah EU (FRA, 2014). Ocena je, da je 83–102 milijona žensk nad
petnajstim letom starosti (45–55 % v državah članicah, v Sloveniji pa 44)
izkusilo spolno nadlegovanje. Številke so najverjetneje še višje, saj to sta-
rostno obdobje zajema samo del časa šolanja deklet. Podatki kažejo, da
dekleta doživljajo spolno nadlegovanje veliko pogosteje kot fantje. Šolsko
okolje, ki to tolerira, lahko postane za dekleta sovražno. Zaradi slabih iz-
kušenj se dekleta bolj kot fantje bojijo vpliva spolnega nadlegovanja na nji-
hova življenja (ibid.).
91
2016). Pogosteje se pojavlja v srednjih šolah, vendar je značilno tudi za
osnovne šole. Neredko ga obravnavajo v okviru bolj spolno nevtralnega
medvrstniškega ustrahovanja in nasilja (Timmerman, 2003). Vendar po-
litike in ukrepi, ki se ukvarjajo z ustrahovanjem in medvrstniškim nasi-
ljem, ne morejo zares nasloviti spolnega nadlegovanja, tudi kadar ga ek-
splicitno opredelijo kot eno od oblik nasilja (prim. Hill in Kearl, 2011;
Charmaraman et al., 2013). Ti ukrepi se namreč ne dotaknejo predpisa-
nih heteronormativnih spolnih vlog in spolne neenakosti, ki predstavlja-
ta podlago tovrstnega ravnanja (Meyer, 2008). Hill in Kearl (2011) ugo-
tavljata, da lahko dogodki, ki se zdijo na videz nepomembne šale, spolne
pripombe ali označevanje nekoga za homoseksualca, pomembno vpliva-
jo na emocionalno počutje učencev in dijakov ter na celotno klimo v šoli.
Obstoječe raziskave o spolnem nadlegovanju in spolnem nasilju v šolah
ugotavljajo, da se spolno nadlegovanje deklet najpogosteje sprejema kot
del vsakdanjosti ter da ga učitelji dojemajo predvsem kot »zafrkancijo«
(Women and Equalities Committee, 2016: 3). Dejansko gre za normaliza-
cijo nadlegovanja, saj niti šola niti širše okolje ne storita nobenih korakov
za preprečevanje takšnega vedenja.
Feministične študije spolno nadlegovanje razumejo kot izraz hege-
monske moškosti (Connell, 2012), ki se v vsakdanjem življenju izraža na
različne načine in zajema tako fizično nasilje kot druga vsiljiva dejanja.
Nadlegovanje zaobsega dejanja dominacije in poniževanja, ki na eni stra-
ni izhajajo iz obstoječih spolnih norm, hkrati pa jih dodatno utrjujejo.
Verbalno nasilje je najpogostejša oblika spolnega nadlegovanja in vklju-
čuje seksualizirane šale ter pripombe (Hill in Kearl, 2011; Magalhães et
al., 2007). Neverbalno spolno nadlegovanje se manifestira kot ogledova-
nje in/ali seksualizirane geste. Socialna omrežja in novi elektronski mediji
omogočajo še hitrejše razširjanje seksualnih govoric, pa tudi eksplicitnih
seksualnih podob, kar lahko ima posebej hude posledice za prizadete ose-
be, pri čemer novi mediji ohranjajo in dodatno krepijo »stare prakse« v
novem kontekstu (Hill in Kearl, 2011).
Raziskava Agencije za temeljne pravice (FRA) ugotavlja, da je spol-
no nadlegovanje najbolj pogosta oblika nasilja nad dekleti in ženskami v
28 državah EU (FRA, 2014). Ocena je, da je 83–102 milijona žensk nad
petnajstim letom starosti (45–55 % v državah članicah, v Sloveniji pa 44)
izkusilo spolno nadlegovanje. Številke so najverjetneje še višje, saj to sta-
rostno obdobje zajema samo del časa šolanja deklet. Podatki kažejo, da
dekleta doživljajo spolno nadlegovanje veliko pogosteje kot fantje. Šolsko
okolje, ki to tolerira, lahko postane za dekleta sovražno. Zaradi slabih iz-
kušenj se dekleta bolj kot fantje bojijo vpliva spolnega nadlegovanja na nji-
hova življenja (ibid.).
91
