Page 100 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 100
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
pripravljen pilotni program. Aktivnosti, zamisli in primere spolnega na-
dlegovanja smo črpali iz fokusnih skupin. Program je bil jeseni 2016 pre-
izkušen v enem razredu in na podlagi tega je bil izdelan končni program
»(Spre)govori«. Ta program (glej Tabelo 3) je bil v vsaki državi izveden v
treh izbranih šolah hkrati (med januarjem in septembrom 2017). V celo-
tnem projektu je tako sodelovalo 12 šol, 429 dijakov ter 109 zaposlenih na
srednjih šolah.4
Za izvedbo projekta v Sloveniji smo izbrali po eno šolo izmed treh
glavnih vrst srednjih šol, tako iz prestolnice kot tudi iz ene od slovenskih
regij. Zasebnih šol nismo vključili, saj so skoraj vse šole v Sloveniji javne in
jih financira država, med šolskimi organizacijami ali pravili v javnih šo-
lah pa so le zanemarljive razlike. Glavne razlike med šolami v Sloveniji
se oblikujejo glede na izobraževalni cilj šole, ki je odvisen od usmeritve
(poklicne, tehnične, splošne). Šole, ki smo jih vključili (gimnazija, splo-
šna strokovna in poklicna), se med seboj razlikujejo glede na stopnjo splo-
šnega, še zlasti družboslovnega znanja dijakov_inj, kar je odvisno tako od
predznanja kot tudi od učnega načrta, ki jim zagotavlja več ali manj pred-
metov, ki obravnavajo širše izobraževalne cilje. Razlikujejo se tudi glede
spolne sestave ali števila fantov in deklet v razredih,5 prav tako pa tudi,
kot kažejo nekatere predhodne študije, glede socialne in etnične sestave
dijakov.6
4 Program je dostopen na: http://www.bystanders.eu/bystanders-programme/.
5 Več vpisanih deklet je v šolah s splošnimi srednješolskimi programi (60 %), v srednjem
tehničnem in strokovnem izobraževanju je bilo 2017 vključenih 46 % deklet. V poklicno
in strokovno izobraževanje je vključenih več fantov kot deklet. Skoraj tri četrtine (73 %)
vseh fantov se odloči za te programe, med katerimi so najprivlačnejša tehnična področja in
računalništvo. Dekleta se manj odločajo za poklicne in strokovne programe, najpogosteje
pa izberejo zdravstvene programe, osebne storitve in ekonomske programe. Razlogi za to
po našem mnenju niso dovolj raziskani, četudi nekateri avtorji in avtorice menijo, da so
ženske v sedanji šolski ureditvi »privilegirane, saj dosegajo višje rezultate in so jim s tem
širše odprta vrata pri vstopanju v nadaljnje stopnje izobraževanja, kar je mogoče pojasniti z
njihovo odgovornostjo do dela in učenja«. Zdi se, da ta hipoteza premalo upošteva druge
dimenzije spolne neenakosti, ki bi morda lahko bolje pomagale razložiti tudi to, da imajo v
srednjih poklicnih in strokovnih šolah, v katere so vpisani predvsem fantje, »učitelji s fanti
več ne le učnih, temveč tudi disciplinskih težav« (prim. Kroflič in Peček Čuk, 2009: 19).
6 Na podlagi rezultatov projekta PISA je bila postavljena ocena »o visoki socialno-kulturni
heterogenosti med različnimi vrstami srednjih šol ter o socialno-kulturni homogenosti
znotraj posamezne srednje šole«, kar se povezuje s socialnim izključevanjem (ibid.).
98
pripravljen pilotni program. Aktivnosti, zamisli in primere spolnega na-
dlegovanja smo črpali iz fokusnih skupin. Program je bil jeseni 2016 pre-
izkušen v enem razredu in na podlagi tega je bil izdelan končni program
»(Spre)govori«. Ta program (glej Tabelo 3) je bil v vsaki državi izveden v
treh izbranih šolah hkrati (med januarjem in septembrom 2017). V celo-
tnem projektu je tako sodelovalo 12 šol, 429 dijakov ter 109 zaposlenih na
srednjih šolah.4
Za izvedbo projekta v Sloveniji smo izbrali po eno šolo izmed treh
glavnih vrst srednjih šol, tako iz prestolnice kot tudi iz ene od slovenskih
regij. Zasebnih šol nismo vključili, saj so skoraj vse šole v Sloveniji javne in
jih financira država, med šolskimi organizacijami ali pravili v javnih šo-
lah pa so le zanemarljive razlike. Glavne razlike med šolami v Sloveniji
se oblikujejo glede na izobraževalni cilj šole, ki je odvisen od usmeritve
(poklicne, tehnične, splošne). Šole, ki smo jih vključili (gimnazija, splo-
šna strokovna in poklicna), se med seboj razlikujejo glede na stopnjo splo-
šnega, še zlasti družboslovnega znanja dijakov_inj, kar je odvisno tako od
predznanja kot tudi od učnega načrta, ki jim zagotavlja več ali manj pred-
metov, ki obravnavajo širše izobraževalne cilje. Razlikujejo se tudi glede
spolne sestave ali števila fantov in deklet v razredih,5 prav tako pa tudi,
kot kažejo nekatere predhodne študije, glede socialne in etnične sestave
dijakov.6
4 Program je dostopen na: http://www.bystanders.eu/bystanders-programme/.
5 Več vpisanih deklet je v šolah s splošnimi srednješolskimi programi (60 %), v srednjem
tehničnem in strokovnem izobraževanju je bilo 2017 vključenih 46 % deklet. V poklicno
in strokovno izobraževanje je vključenih več fantov kot deklet. Skoraj tri četrtine (73 %)
vseh fantov se odloči za te programe, med katerimi so najprivlačnejša tehnična področja in
računalništvo. Dekleta se manj odločajo za poklicne in strokovne programe, najpogosteje
pa izberejo zdravstvene programe, osebne storitve in ekonomske programe. Razlogi za to
po našem mnenju niso dovolj raziskani, četudi nekateri avtorji in avtorice menijo, da so
ženske v sedanji šolski ureditvi »privilegirane, saj dosegajo višje rezultate in so jim s tem
širše odprta vrata pri vstopanju v nadaljnje stopnje izobraževanja, kar je mogoče pojasniti z
njihovo odgovornostjo do dela in učenja«. Zdi se, da ta hipoteza premalo upošteva druge
dimenzije spolne neenakosti, ki bi morda lahko bolje pomagale razložiti tudi to, da imajo v
srednjih poklicnih in strokovnih šolah, v katere so vpisani predvsem fantje, »učitelji s fanti
več ne le učnih, temveč tudi disciplinskih težav« (prim. Kroflič in Peček Čuk, 2009: 19).
6 Na podlagi rezultatov projekta PISA je bila postavljena ocena »o visoki socialno-kulturni
heterogenosti med različnimi vrstami srednjih šol ter o socialno-kulturni homogenosti
znotraj posamezne srednje šole«, kar se povezuje s socialnim izključevanjem (ibid.).
98
