Page 97 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 97
v. jalušič ■ spolno nadlegovanje v šolah ...
oblikami nasilja med dijaki v srednjih šolah je najmanj zaznano spolno
nasilje, čeprav se je avtorjem zdel visok delež tistih, ki ga zaznavajo obča-
sno, pogosto ali celo zelo pogosto (skoraj 20 %). Vendar raziskava ni spe-
cificirala, za kakšne oblike spolnega nasilje gre, in avtorji domnevajo, da
je spolnega nasilja na šolah več, kot kaže raziskava (Lešnik Mugnaioni et
al., 2009: 149–190).
Slovarček študije vsebuje tudi termin »opazovalec« (bystander), ki
označuje tiste osebe, ki so videle ali zaznale nasilno dejanje. Omenjena je
tudi »priča«, kar je sicer pravna definicija in pomeni posameznika/-co, ki
priča v sodnem procesu oziroma kriminalistični preiskavi. Termin opa-
zovalec je dojet kot bolj nevtralen, saj ni a priori vezan na delovanje ali in-
tervencijo, čeprav so metode preventive proti nasilju v šoli, družini ali na
delovnem mestu usmerjene predvsem na aktivne opazovalce in jih ne do-
jemajo kot pasivne ali indiferentne do nasilnih dogodkov. Intervencije te-
žijo k temu, da ustvarijo aktivne subjekte, ki bodo spregovorili o nasilju,
intervenirali ali se postavili za žrtve – skratka, ki bodo intervenirali v (na-
silne) dogodke (Lešnik Mugnaioni et al., 2009: 36). Vendar pa preventiv-
ne metode in modeli, ki jih za primer slovenskih šol naštevajo avtorji te
študije, ne vključujejo specifičnih modelov, ki bi se ukvarjali s spolnim na-
dlegovanjem ali spolnim nasiljem v šolah.
Politike proti spolnemu nadlegovanju v srednjih šolah
v Sloveniji3
Po obstoječih podatkih nobena od srednjih šol v Sloveniji nima samo-
stojne politike proti spolnemu nadlegovanju. Vprašanje »spolnega nasi-
lja« je vključeno v splošno politiko proti ustrahovanju, zlasti v Protokol
ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževal-
nih zavodih, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo; le-ta vključuje tudi navo-
dila in priročnik. Protokol poudarja, da mora vsak vzgojno-izobraževalni
zavod (šola) obravnavati različne oblike nasilja in se nanje odzvati. Hkrati
poudarja tudi, da zaposleni pogosto niso strokovno usposobljeni (na zelo
praktični ravni) za to, kako učinkovito obravnavati nasilje v vzgojno-izo-
braževalnih zavodih (Zavod RS za šolstvo, 2016). Protokol spolnega na-
dlegovanja ne opredeljuje izrecno, temveč ga opisuje kot obliko spolnega
nasilja: navaja namigovanje na spolnost in šale s spolno vsebino, opolzko
gestikuliranje in govorjenje, nadlegovanje zaradi pripadnosti spolu, nago-
varjanje na spolnost, prikazovanje pornografskega materiala, otipavanje,
zalezovanje, spolni napad itd.
3 Za več podrobnosti glej Jalušič et al., 2017.
95
oblikami nasilja med dijaki v srednjih šolah je najmanj zaznano spolno
nasilje, čeprav se je avtorjem zdel visok delež tistih, ki ga zaznavajo obča-
sno, pogosto ali celo zelo pogosto (skoraj 20 %). Vendar raziskava ni spe-
cificirala, za kakšne oblike spolnega nasilje gre, in avtorji domnevajo, da
je spolnega nasilja na šolah več, kot kaže raziskava (Lešnik Mugnaioni et
al., 2009: 149–190).
Slovarček študije vsebuje tudi termin »opazovalec« (bystander), ki
označuje tiste osebe, ki so videle ali zaznale nasilno dejanje. Omenjena je
tudi »priča«, kar je sicer pravna definicija in pomeni posameznika/-co, ki
priča v sodnem procesu oziroma kriminalistični preiskavi. Termin opa-
zovalec je dojet kot bolj nevtralen, saj ni a priori vezan na delovanje ali in-
tervencijo, čeprav so metode preventive proti nasilju v šoli, družini ali na
delovnem mestu usmerjene predvsem na aktivne opazovalce in jih ne do-
jemajo kot pasivne ali indiferentne do nasilnih dogodkov. Intervencije te-
žijo k temu, da ustvarijo aktivne subjekte, ki bodo spregovorili o nasilju,
intervenirali ali se postavili za žrtve – skratka, ki bodo intervenirali v (na-
silne) dogodke (Lešnik Mugnaioni et al., 2009: 36). Vendar pa preventiv-
ne metode in modeli, ki jih za primer slovenskih šol naštevajo avtorji te
študije, ne vključujejo specifičnih modelov, ki bi se ukvarjali s spolnim na-
dlegovanjem ali spolnim nasiljem v šolah.
Politike proti spolnemu nadlegovanju v srednjih šolah
v Sloveniji3
Po obstoječih podatkih nobena od srednjih šol v Sloveniji nima samo-
stojne politike proti spolnemu nadlegovanju. Vprašanje »spolnega nasi-
lja« je vključeno v splošno politiko proti ustrahovanju, zlasti v Protokol
ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževal-
nih zavodih, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo; le-ta vključuje tudi navo-
dila in priročnik. Protokol poudarja, da mora vsak vzgojno-izobraževalni
zavod (šola) obravnavati različne oblike nasilja in se nanje odzvati. Hkrati
poudarja tudi, da zaposleni pogosto niso strokovno usposobljeni (na zelo
praktični ravni) za to, kako učinkovito obravnavati nasilje v vzgojno-izo-
braževalnih zavodih (Zavod RS za šolstvo, 2016). Protokol spolnega na-
dlegovanja ne opredeljuje izrecno, temveč ga opisuje kot obliko spolnega
nasilja: navaja namigovanje na spolnost in šale s spolno vsebino, opolzko
gestikuliranje in govorjenje, nadlegovanje zaradi pripadnosti spolu, nago-
varjanje na spolnost, prikazovanje pornografskega materiala, otipavanje,
zalezovanje, spolni napad itd.
3 Za več podrobnosti glej Jalušič et al., 2017.
95
