Page 23 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 23
r. kroflič ■ koncepti odzivanja na nasilje ...
ob dejanjih, ki so prizadela vrstnike, izkazovali manj znakov depresije, an-
ksioznosti, izolacije in odvisnega vedenja v interakcijah z vzgojiteljicami
(prav tam: str. 65).
Najbolj navdihujoča zgodba o uspešni zamenjavi politike ničelne to-
lerance do nasilja z induktivnimi vzgojnimi dejavnostmi (o umetnosti kot
delu celovitega induktivnega vzgojnega pristopa glej Kroflič, 2010) pa je
izjemen uspeh osnovne šole Orchard Garden v Bostonu, ki je ob zamenja-
vi vodstva leta 2010 opustila obsežen sistem nadzorovanja kot preventi-
ve pred nasiljem v skladu z odlokom o šolah brez orožja, sredstva pa pre-
usmerila v zaposlitev mentorjev vzgojnih aktivnosti s pomočjo umetnosti
(likovnega izražanja, plesa, gledališča in glasbe). Šola je po teh spremem-
bah izrazito izboljšala šolsko klimo, povezanost z lokalno skupnostjo in
počutje otrok v šoli (obisk šole je nad 95 odstotki, izključitve so se zniža-
le za 85 odstotkov) ter posledično postala ena od najhitreje napredujočih
šol po akademski uspešnosti v Massachusettsu (http://orchardgardensk8.
org; Means, 2015; Tur, 2013). Na enaki osnovi je 2012 v ZDA nastala inici-
ativa Turnarround Arts (http://turnaroundarts.kennedy-center.org/), ki
si prizadeva za strateško rabo umetnosti v izobraževanju.
Z zamenjavo kaznovalnih pristopov, temelječih na pravni zaščiti
človekovih pravic, se na teoretski ravni ukvarja tudi Medveš (2018a), ki
predlaga zamenjavo socialno-kritične in duhoslovne vzgojne paradigme
z reformsko paradigmo, znotraj nje pa koncept vzgoje kot komunikaci-
je z vrednotami. Po njegovem mnenju lahko zagotavlja univerzalno vre-
dnotno podlago celostni vzgoji moralni sistem, v katerem so med seboj
konstruktivno prepleteni različni etični diskurzi in vrednote (pravičnost,
solidarnost in pripoznanje). Komunikacijo z vrednotami mora sprožiti
učitelj, dogaja pa se v učenčevi zavesti. Ena najboljših metod spodbujanja
komunikacije z vrednotami je tudi za Medveša mediacija, ki jo bolj kot
zaradi empatične potopitve v položaj bližnje osebe ceni zaradi tega, ker
v storilcu izzove etični razmislek o storjenem dejanju in možnosti popra-
ve škode oziroma krivice, ki jo je storil. Hkrati isti avtor kritično obrav-
nava tudi utilitaristični koncept šolskega svetovanja kot paternalistično
dejavnost, ki učencu ne priznava zmožnosti za smiselno moralno preso-
jo (Medveš 2018b).
Ne glede na razlike v prikazanih konceptih spopadanja z nasiljem
jih druži prepričanje, da je končna varovalka pred nasilnim delovanjem
vzbujanje otrokovih/mladostnikovih kapacitet za prepoznavanje konflik-
tne situacije in njegove odgovornosti za moralno delovanje. Na tem naj
bi bila zgrajena vzgoja za nenasilje za razliko od direktivnih mehanizmov
družbenega nadzora in kaznovanja prekrškov. Takšna naravnanost pa se
sklada z idejo restorativne pravičnosti kot načina reševanja konfliktov, ki
21
ob dejanjih, ki so prizadela vrstnike, izkazovali manj znakov depresije, an-
ksioznosti, izolacije in odvisnega vedenja v interakcijah z vzgojiteljicami
(prav tam: str. 65).
Najbolj navdihujoča zgodba o uspešni zamenjavi politike ničelne to-
lerance do nasilja z induktivnimi vzgojnimi dejavnostmi (o umetnosti kot
delu celovitega induktivnega vzgojnega pristopa glej Kroflič, 2010) pa je
izjemen uspeh osnovne šole Orchard Garden v Bostonu, ki je ob zamenja-
vi vodstva leta 2010 opustila obsežen sistem nadzorovanja kot preventi-
ve pred nasiljem v skladu z odlokom o šolah brez orožja, sredstva pa pre-
usmerila v zaposlitev mentorjev vzgojnih aktivnosti s pomočjo umetnosti
(likovnega izražanja, plesa, gledališča in glasbe). Šola je po teh spremem-
bah izrazito izboljšala šolsko klimo, povezanost z lokalno skupnostjo in
počutje otrok v šoli (obisk šole je nad 95 odstotki, izključitve so se zniža-
le za 85 odstotkov) ter posledično postala ena od najhitreje napredujočih
šol po akademski uspešnosti v Massachusettsu (http://orchardgardensk8.
org; Means, 2015; Tur, 2013). Na enaki osnovi je 2012 v ZDA nastala inici-
ativa Turnarround Arts (http://turnaroundarts.kennedy-center.org/), ki
si prizadeva za strateško rabo umetnosti v izobraževanju.
Z zamenjavo kaznovalnih pristopov, temelječih na pravni zaščiti
človekovih pravic, se na teoretski ravni ukvarja tudi Medveš (2018a), ki
predlaga zamenjavo socialno-kritične in duhoslovne vzgojne paradigme
z reformsko paradigmo, znotraj nje pa koncept vzgoje kot komunikaci-
je z vrednotami. Po njegovem mnenju lahko zagotavlja univerzalno vre-
dnotno podlago celostni vzgoji moralni sistem, v katerem so med seboj
konstruktivno prepleteni različni etični diskurzi in vrednote (pravičnost,
solidarnost in pripoznanje). Komunikacijo z vrednotami mora sprožiti
učitelj, dogaja pa se v učenčevi zavesti. Ena najboljših metod spodbujanja
komunikacije z vrednotami je tudi za Medveša mediacija, ki jo bolj kot
zaradi empatične potopitve v položaj bližnje osebe ceni zaradi tega, ker
v storilcu izzove etični razmislek o storjenem dejanju in možnosti popra-
ve škode oziroma krivice, ki jo je storil. Hkrati isti avtor kritično obrav-
nava tudi utilitaristični koncept šolskega svetovanja kot paternalistično
dejavnost, ki učencu ne priznava zmožnosti za smiselno moralno preso-
jo (Medveš 2018b).
Ne glede na razlike v prikazanih konceptih spopadanja z nasiljem
jih druži prepričanje, da je končna varovalka pred nasilnim delovanjem
vzbujanje otrokovih/mladostnikovih kapacitet za prepoznavanje konflik-
tne situacije in njegove odgovornosti za moralno delovanje. Na tem naj
bi bila zgrajena vzgoja za nenasilje za razliko od direktivnih mehanizmov
družbenega nadzora in kaznovanja prekrškov. Takšna naravnanost pa se
sklada z idejo restorativne pravičnosti kot načina reševanja konfliktov, ki
21
