Page 173 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 173
recenziji
za vsakogar, ki se bodisi učenjaško bodisi v pedagoški praksi hoče sooči-
ti s problemi nasilja in njihovimi viri v sistemih vzgoje in izobraževanja.
Darko Štrajn
doi: https://www.doi.org/10.32320/1581-6044.30(1-2)167-171
Prikazovanje ljudskih hudičev v šolstvu: k moralni paniki
v izobraževanju
Grant Rodwell, Moral Panics and School Educational Policy.
London: Routledge, 2018.
Knjiga dolgoletnega ravnatelja in profesorja Univerze na Tasmaniji Granta
Rodwella z naslovom Moralna panika in šolska izobraževalna politika se
sklicuje na široko navzočo izkustveno plat fenomena moralne panike, ka-
kršno srečujejo zlasti šolarji, učitelji, starši, člani šolske skupnosti, pa tudi
politiki in osebe, odgovorne za vzgojo in izobraževanje v ZDA, Veliki
Britaniji in predvsem v Avstraliji: v tem smislu je v svojem empiričnem
delu pretežno ali vsaj deloma geografsko zamejena. Obravnavni primeri
njenega »izbruha« so po svoji vsebini in trenutku vznika zelo raznote-
ri in presenetljivo večplastni: od pojava stripov v mladinski kulturi, rasiz-
ma, islamofobije, nasilnih video igric, spolne vzgoje, šolske arhitekture in
pedagogike, če naštejem le nekaj primerov iz knjige.
Moralna panika je v svojem temelju izrazito multidisciplinarni kon-
cept, s katerim so se doslej največ ukvarjali sociologi; Rohloff in Wright
(2010) vidita v njej dominantno sociološki pojem, pri katerem poskušamo
razložiti oblike pretirane reakcije na zaznani družbeni problem. Z njo de-
finiramo vrsto prekomernih reakcij na določeni široko zaznani problem
in vsakič je dojeta kot dramatična grožnja etabliranemu družbenemu sta-
nju, ki lahko naruši ravnovesje samega sistema. Njene pomembne dimen-
zije so nerealnost same grožnje, emocionalna pretiranost in to, da je dojeta
na način posega v »normalnost« in »normnost«, torej predvsem kot po-
seg v družbeno moralo, največkrat pa jo spremljata identifikacija »grešne-
ga kozla« (Herdt, 2009) in iskanje krivca.
Različne kulture so stoletja, morda tisočletja ustvarjale moralno pa-
niko. Pričevanja o usodni vlogi čarovnic, dojetih in predstavljenih kot
»ljudskih hudičev«, so že bila rezultat ustvarjene množične panike; rav-
no omenjena prispodoba vloge ljudskih hudičev je med njenimi inter-
preti ostala nadvse popularna. Običajno se panika pojavi nenadno, ugo-
tavlja Rodwell, kot kakšen meteorski roj ali dež – podobna je spektaklu
astronomskega dogodka v vesolju, ki ga mnogi opazujejo s fascinacijo –,
171
za vsakogar, ki se bodisi učenjaško bodisi v pedagoški praksi hoče sooči-
ti s problemi nasilja in njihovimi viri v sistemih vzgoje in izobraževanja.
Darko Štrajn
doi: https://www.doi.org/10.32320/1581-6044.30(1-2)167-171
Prikazovanje ljudskih hudičev v šolstvu: k moralni paniki
v izobraževanju
Grant Rodwell, Moral Panics and School Educational Policy.
London: Routledge, 2018.
Knjiga dolgoletnega ravnatelja in profesorja Univerze na Tasmaniji Granta
Rodwella z naslovom Moralna panika in šolska izobraževalna politika se
sklicuje na široko navzočo izkustveno plat fenomena moralne panike, ka-
kršno srečujejo zlasti šolarji, učitelji, starši, člani šolske skupnosti, pa tudi
politiki in osebe, odgovorne za vzgojo in izobraževanje v ZDA, Veliki
Britaniji in predvsem v Avstraliji: v tem smislu je v svojem empiričnem
delu pretežno ali vsaj deloma geografsko zamejena. Obravnavni primeri
njenega »izbruha« so po svoji vsebini in trenutku vznika zelo raznote-
ri in presenetljivo večplastni: od pojava stripov v mladinski kulturi, rasiz-
ma, islamofobije, nasilnih video igric, spolne vzgoje, šolske arhitekture in
pedagogike, če naštejem le nekaj primerov iz knjige.
Moralna panika je v svojem temelju izrazito multidisciplinarni kon-
cept, s katerim so se doslej največ ukvarjali sociologi; Rohloff in Wright
(2010) vidita v njej dominantno sociološki pojem, pri katerem poskušamo
razložiti oblike pretirane reakcije na zaznani družbeni problem. Z njo de-
finiramo vrsto prekomernih reakcij na določeni široko zaznani problem
in vsakič je dojeta kot dramatična grožnja etabliranemu družbenemu sta-
nju, ki lahko naruši ravnovesje samega sistema. Njene pomembne dimen-
zije so nerealnost same grožnje, emocionalna pretiranost in to, da je dojeta
na način posega v »normalnost« in »normnost«, torej predvsem kot po-
seg v družbeno moralo, največkrat pa jo spremljata identifikacija »grešne-
ga kozla« (Herdt, 2009) in iskanje krivca.
Različne kulture so stoletja, morda tisočletja ustvarjale moralno pa-
niko. Pričevanja o usodni vlogi čarovnic, dojetih in predstavljenih kot
»ljudskih hudičev«, so že bila rezultat ustvarjene množične panike; rav-
no omenjena prispodoba vloge ljudskih hudičev je med njenimi inter-
preti ostala nadvse popularna. Običajno se panika pojavi nenadno, ugo-
tavlja Rodwell, kot kakšen meteorski roj ali dež – podobna je spektaklu
astronomskega dogodka v vesolju, ki ga mnogi opazujejo s fascinacijo –,
171
