Page 170 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 170
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
treba posebej poudarjati, da vsi prispevki posredujejo rezultate raziskav,
ki jih na splošno motivira več kot le namen opisati in pojasniti problem
nasilja. Knjiga je namenjena iskanju politik preprečevanja pojavov nasil-
ja, zato se dviguje nad preprosto svetovanje krepitev nadzornih in varnos-
tnih ukrepov.
Prvi razdelek odpre pomembno temo šolskih streljanj.1 Kot vemo,
je ta vrsta nasilja večinoma zelo redka v državah zunaj ZDA. Avtorji sed-
mih posameznih prispevkov, seveda vsak s stališča dognanj svoje stroke,
prikažejo, interpretirajo in analizirajo dogodke, kakršni ne pretresajo
samo ameriške, ampak skupaj z njo vso svetovno javnost. A vsaj z vidi-
ka statistike je strah zaradi »obleganosti šol« vendarle pretiran. Ta strah
vpliva na povečevanje varovanja šol, kar pomeni druge nezaželene po-
sledice. V zanimivem konkretnem prikazu izvemo, da obstajajo tudi ob-
like trezne presoje grožnje (threat assessment), ki jih izvajajo npr. v zvezni
državi Virginiji. Med obravnavami v tem razdelku tudi ni zanemarjena
širša teoretska presoja, v kateri gre na eni strani za »kulturo orožja« in
psihološke poteze storilcev glede na dana razumevanja moškosti, izključe-
nosti ipd. na drugi strani. Eden izmed avtorjev tovrstne vplive na strelske
pohode v šolah neposredno pripisuje politični desnici. Ob tem Shapiro v
analizo vključi znamenito Agambenovo študijo o izrednem stanju, s či-
mer se odpre polje konceptualno širšega pogleda na obravnavane pojave.
Glede preventive tovrstnih nasilnih dejanj pa zaradi kompleksnosti razlo-
gov tako imenovano profiliranje potencialno nasilnih učencev ni obrodi-
lo sadov. Zaključno poglavje tega razdelka se v predstavitvi poglobljenega
interdisciplinarnega raziskovanja ukvarja s posledicami oblik oborožene-
ga nasilja v šolah in, med drugim, v obravnavo soočanja s travmatskimi iz-
kušnjami vpotegne tudi estetski vidik.
Drugi razdelek se posveča problemom nasilja v šolah, ki ga je mogo-
če identificirati v mnogih šolskih sistemih, vendar pa je tudi ta oblika ne-
koliko izrazitejša v ZDA. Gre namreč za skupinsko nasilje in nasilje tolp
(gangs).2 Kot uvodoma poudari Emily E. Tanner-Smith, sicer ni povsem
sprejete definicije pojava; kot najširše sprejeto navaja definicijo Malcolma
1 Avtorji poglavij v tem razdelku so: James Fox in Emma Fridel, Dewey Cornell, Douglas
Kellner, Ralph W. Larkin, Harvey Shapiro, Kristeen Cherney in Margaret Price, A.G.
Rud and Patricia L. Maarhuis
2 Prispevke za ta razdelek so napisali: Emily E. Tanner-Smith, Michael E. Ezell; v večji ra-
ziskovalni skupini so delali Joey Nuńez Estrada ml., Adrian H. Huerta, Edwin Hernan-
dez, Robert A. Hernandez in Steve W. Kim; drugi avtorji pa so: Kendra J. Clark, David
C. Pyrooz in Ryan Randa, Benjamin W. Fisher, F. Chris Curran, F. Alvin Pearman II in
Joseph H. Gardella, Jessica Nina Lester in Katherine Evans, Lynn A. Addington in Emily
E. Tanner-Smith, Lisa De La Rue in Anjali J. Forber-Pratt, Nadine M. Connell, Richard
Riner, Richard Hernandez, Jordan Riddell in Justine Medrano.
168
treba posebej poudarjati, da vsi prispevki posredujejo rezultate raziskav,
ki jih na splošno motivira več kot le namen opisati in pojasniti problem
nasilja. Knjiga je namenjena iskanju politik preprečevanja pojavov nasil-
ja, zato se dviguje nad preprosto svetovanje krepitev nadzornih in varnos-
tnih ukrepov.
Prvi razdelek odpre pomembno temo šolskih streljanj.1 Kot vemo,
je ta vrsta nasilja večinoma zelo redka v državah zunaj ZDA. Avtorji sed-
mih posameznih prispevkov, seveda vsak s stališča dognanj svoje stroke,
prikažejo, interpretirajo in analizirajo dogodke, kakršni ne pretresajo
samo ameriške, ampak skupaj z njo vso svetovno javnost. A vsaj z vidi-
ka statistike je strah zaradi »obleganosti šol« vendarle pretiran. Ta strah
vpliva na povečevanje varovanja šol, kar pomeni druge nezaželene po-
sledice. V zanimivem konkretnem prikazu izvemo, da obstajajo tudi ob-
like trezne presoje grožnje (threat assessment), ki jih izvajajo npr. v zvezni
državi Virginiji. Med obravnavami v tem razdelku tudi ni zanemarjena
širša teoretska presoja, v kateri gre na eni strani za »kulturo orožja« in
psihološke poteze storilcev glede na dana razumevanja moškosti, izključe-
nosti ipd. na drugi strani. Eden izmed avtorjev tovrstne vplive na strelske
pohode v šolah neposredno pripisuje politični desnici. Ob tem Shapiro v
analizo vključi znamenito Agambenovo študijo o izrednem stanju, s či-
mer se odpre polje konceptualno širšega pogleda na obravnavane pojave.
Glede preventive tovrstnih nasilnih dejanj pa zaradi kompleksnosti razlo-
gov tako imenovano profiliranje potencialno nasilnih učencev ni obrodi-
lo sadov. Zaključno poglavje tega razdelka se v predstavitvi poglobljenega
interdisciplinarnega raziskovanja ukvarja s posledicami oblik oborožene-
ga nasilja v šolah in, med drugim, v obravnavo soočanja s travmatskimi iz-
kušnjami vpotegne tudi estetski vidik.
Drugi razdelek se posveča problemom nasilja v šolah, ki ga je mogo-
če identificirati v mnogih šolskih sistemih, vendar pa je tudi ta oblika ne-
koliko izrazitejša v ZDA. Gre namreč za skupinsko nasilje in nasilje tolp
(gangs).2 Kot uvodoma poudari Emily E. Tanner-Smith, sicer ni povsem
sprejete definicije pojava; kot najširše sprejeto navaja definicijo Malcolma
1 Avtorji poglavij v tem razdelku so: James Fox in Emma Fridel, Dewey Cornell, Douglas
Kellner, Ralph W. Larkin, Harvey Shapiro, Kristeen Cherney in Margaret Price, A.G.
Rud and Patricia L. Maarhuis
2 Prispevke za ta razdelek so napisali: Emily E. Tanner-Smith, Michael E. Ezell; v večji ra-
ziskovalni skupini so delali Joey Nuńez Estrada ml., Adrian H. Huerta, Edwin Hernan-
dez, Robert A. Hernandez in Steve W. Kim; drugi avtorji pa so: Kendra J. Clark, David
C. Pyrooz in Ryan Randa, Benjamin W. Fisher, F. Chris Curran, F. Alvin Pearman II in
Joseph H. Gardella, Jessica Nina Lester in Katherine Evans, Lynn A. Addington in Emily
E. Tanner-Smith, Lisa De La Rue in Anjali J. Forber-Pratt, Nadine M. Connell, Richard
Riner, Richard Hernandez, Jordan Riddell in Justine Medrano.
168
