Page 169 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 169
Recenziji
The Wiley Handbook on Violence in Education, Forms, Factors, and
Preventions. Uredil Harvey Shapiro. Hoboken, NJ: Wiley Blackwell,
2018.
Knjiga, ki obsega več kot 600 strani, obravnava problem, ki je za zdaj naj-
bolj kritičen v ZDA – še posebej glede na njegove izjemno šokantne, ra-
znolike medijsko posredovane oblike: streljanja v šolah –, vendar v mno-
gih svojih oblikah še zdaleč ni neznan v vseh drugih državah, ki imajo
šolske sisteme. Urednik tega zajetnega berila, Harvey Shapiro, ima prav,
ko pojasni razlog za pripravo tako izčrpne knjige o nasilju v izobraževa-
nju, s tem, da »ni univerzalno sprejetega načina razlage, kategorizacije
ali razumevanja razmerij med njegovim širokim obsegom oblik, vključ-
no s fizičnim, verbalnim, jezikovnim, socialnim, pravnim, verskim, po-
litičnim, strukturnim in simbolnim nasiljem, če naštejemo le nekatere«
(str. 1). Zato knjiga vključuje širok spekter prispevkov, ki so jih napisali,
kot navaja Shapiro, strokovnjaki s področij sociologije, psihologije, krimi-
nologije, filozofije vzgoje, forenzične psihologije, literarne teorije, kritične
teorije in s področja izobraževalne politike. Nadalje urednik opozarja na
pomembne razlike, ki označujejo različne pojave nasilja v izobraževanju,
in pri opredeljevanju teh razlik posebej navaja delo Slavoja Žižka o nasilju,
ki razlikuje med subjektivnimi in objektivnimi pojmi nasilja. Na podlagi
takšnega pristopa storilci niso opredeljeni kot povzročitelji nekega neraz-
ložljivega zla, izključenega iz »normalne« družbe, ampak jih je treba ra-
zumeti kot vključene v družbo.
Knjiga je sestavljena iz 29 poglavij, razdeljenih na štiri dele, ki se
nanašajo na različne oblike problema in na njegove različne vidike. Ni
167
The Wiley Handbook on Violence in Education, Forms, Factors, and
Preventions. Uredil Harvey Shapiro. Hoboken, NJ: Wiley Blackwell,
2018.
Knjiga, ki obsega več kot 600 strani, obravnava problem, ki je za zdaj naj-
bolj kritičen v ZDA – še posebej glede na njegove izjemno šokantne, ra-
znolike medijsko posredovane oblike: streljanja v šolah –, vendar v mno-
gih svojih oblikah še zdaleč ni neznan v vseh drugih državah, ki imajo
šolske sisteme. Urednik tega zajetnega berila, Harvey Shapiro, ima prav,
ko pojasni razlog za pripravo tako izčrpne knjige o nasilju v izobraževa-
nju, s tem, da »ni univerzalno sprejetega načina razlage, kategorizacije
ali razumevanja razmerij med njegovim širokim obsegom oblik, vključ-
no s fizičnim, verbalnim, jezikovnim, socialnim, pravnim, verskim, po-
litičnim, strukturnim in simbolnim nasiljem, če naštejemo le nekatere«
(str. 1). Zato knjiga vključuje širok spekter prispevkov, ki so jih napisali,
kot navaja Shapiro, strokovnjaki s področij sociologije, psihologije, krimi-
nologije, filozofije vzgoje, forenzične psihologije, literarne teorije, kritične
teorije in s področja izobraževalne politike. Nadalje urednik opozarja na
pomembne razlike, ki označujejo različne pojave nasilja v izobraževanju,
in pri opredeljevanju teh razlik posebej navaja delo Slavoja Žižka o nasilju,
ki razlikuje med subjektivnimi in objektivnimi pojmi nasilja. Na podlagi
takšnega pristopa storilci niso opredeljeni kot povzročitelji nekega neraz-
ložljivega zla, izključenega iz »normalne« družbe, ampak jih je treba ra-
zumeti kot vključene v družbo.
Knjiga je sestavljena iz 29 poglavij, razdeljenih na štiri dele, ki se
nanašajo na različne oblike problema in na njegove različne vidike. Ni
167
