Page 178 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 178
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
nove obveznosti v obravnavo moralne panike znotraj šolskega izobraževa-
nja in utegne približati Avstralijo ravni tiste v ameriškem šolskem sistemu,
prognostično dodaja Rodwell. Trenja med konkurenčnimi verskimi in se-
kularnimi perspektivami ter vedno večjim vplivom globalizma in interna-
cionaliziranega šolskega izobraževanja, vpliv paradigem družbe tveganja,
povečani vpliv krščansko obarvane desnice in medijski diskurz že zgolj na
področju programov spolne vzgoje kažejo na težjo po nenehnem prilaga-
janju in ponazarjajo ranljivost mladine na moralno paniko.
Kako tiste, ki so prizadele šolsko izobraževanje od začetka devetnaj-
stega stoletja, vplivajo na sedanjo šolsko politiko? Raziskave so pokaza-
le, da so mladi še posebej dovzetni zanjo in da se z razvojem družbenih
medijev vpliv in obseg moralne panike na šolsko izobraževanje eksponen-
tno povečuje. V tem smislu segajo njeni primeri v vrhove politike, njiho-
vi učinki pa so dovolj močni, da se nekateri politiki odločijo za njihovo
zlorabo v svoje politične namene. Teorija moralne panike se je od svoje-
ga zgodnjega osredotočanja na deviantno vedenje mladostnikov bistveno
transformirala in Rodwellova monografija se s sklicevanjem na njene zgo-
dovinske okoliščine, še zlasti v povezavi s spolno vzgojo in njene druge
družbene oblike, na primer tiste povezane z debelostjo, loteva predvsem
konkretnih vprašanj; čisto konkretno še zlasti, kako je z moralno pani-
ko varnih šol avstralski nacionalni kurikulum dosegel nove ravni politiza-
cije, a hkrati ponuja intriganten vpogled v prepletanje kurikularnih kon-
ceptualizacij v kombinaciji s teoretskimi vidiki moralne panike in družbe
tveganja. Izsledki iz knjige bi še zlasti morali pritegniti znanstveno srenjo,
oblikovalce politik in učitelje, ki morda doživljajo, so doživeli ali poroča-
jo o neki obliki moralne panike. Kdor bo znal nekatera spoznanja prevesti
v domače in nam bližnje razmere, se bo s tem izognil potencialnemu očit-
ku, da je besedilo v svoji empiričnosti manj zanimivo za evropski kultur-
ni in tudi v šolski prostor.
Literatura
Cohen, S. (2002) Folk Devils and Moral Panics: The Creation of the Mods
and Rockers (3rd ed.). London: Routledge.
Critcher, C. (2003) Moral Panics and the Media. Buckingham: Open
University Press.
Goode, E. in Nachman B.–Y. (1994) Moral Panics: The Social Construction
of Deviance. Oxford: Blackwell.
Herdt, G. [ur.] (2009) Moral Panics, Sex Panics: Fear and the Fight over
Sexual Rights. New York: New York University Press.
176
nove obveznosti v obravnavo moralne panike znotraj šolskega izobraževa-
nja in utegne približati Avstralijo ravni tiste v ameriškem šolskem sistemu,
prognostično dodaja Rodwell. Trenja med konkurenčnimi verskimi in se-
kularnimi perspektivami ter vedno večjim vplivom globalizma in interna-
cionaliziranega šolskega izobraževanja, vpliv paradigem družbe tveganja,
povečani vpliv krščansko obarvane desnice in medijski diskurz že zgolj na
področju programov spolne vzgoje kažejo na težjo po nenehnem prilaga-
janju in ponazarjajo ranljivost mladine na moralno paniko.
Kako tiste, ki so prizadele šolsko izobraževanje od začetka devetnaj-
stega stoletja, vplivajo na sedanjo šolsko politiko? Raziskave so pokaza-
le, da so mladi še posebej dovzetni zanjo in da se z razvojem družbenih
medijev vpliv in obseg moralne panike na šolsko izobraževanje eksponen-
tno povečuje. V tem smislu segajo njeni primeri v vrhove politike, njiho-
vi učinki pa so dovolj močni, da se nekateri politiki odločijo za njihovo
zlorabo v svoje politične namene. Teorija moralne panike se je od svoje-
ga zgodnjega osredotočanja na deviantno vedenje mladostnikov bistveno
transformirala in Rodwellova monografija se s sklicevanjem na njene zgo-
dovinske okoliščine, še zlasti v povezavi s spolno vzgojo in njene druge
družbene oblike, na primer tiste povezane z debelostjo, loteva predvsem
konkretnih vprašanj; čisto konkretno še zlasti, kako je z moralno pani-
ko varnih šol avstralski nacionalni kurikulum dosegel nove ravni politiza-
cije, a hkrati ponuja intriganten vpogled v prepletanje kurikularnih kon-
ceptualizacij v kombinaciji s teoretskimi vidiki moralne panike in družbe
tveganja. Izsledki iz knjige bi še zlasti morali pritegniti znanstveno srenjo,
oblikovalce politik in učitelje, ki morda doživljajo, so doživeli ali poroča-
jo o neki obliki moralne panike. Kdor bo znal nekatera spoznanja prevesti
v domače in nam bližnje razmere, se bo s tem izognil potencialnemu očit-
ku, da je besedilo v svoji empiričnosti manj zanimivo za evropski kultur-
ni in tudi v šolski prostor.
Literatura
Cohen, S. (2002) Folk Devils and Moral Panics: The Creation of the Mods
and Rockers (3rd ed.). London: Routledge.
Critcher, C. (2003) Moral Panics and the Media. Buckingham: Open
University Press.
Goode, E. in Nachman B.–Y. (1994) Moral Panics: The Social Construction
of Deviance. Oxford: Blackwell.
Herdt, G. [ur.] (2009) Moral Panics, Sex Panics: Fear and the Fight over
Sexual Rights. New York: New York University Press.
176
