Page 171 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 171
recenziji
Kleina in Cheryl Maxson, po kateri gre »za katerokoli trajno na ulico
orientirano mladinsko skupino, katere nezakonita dejavnost je del njene
identitete« (str. 157). V posameznih poglavjih avtorji opozorijo na meto-
dološke probleme pri raziskovanju tega pojava. Nadalje osvetlijo okolišči-
ne in sociološko določljive razloge angažiranja učencev v nasilnih skupi-
nah. Sledi poglavje, v katerem avtorji opozorijo na nujnost reformiranja
šolskih politik, ki naj bi zmanjšale nasilje tolp. Raziskovalci nadalje opo-
zarjajo na potrebo po razumevanju, kako individualno ciljani pristopi ali
tisti, usmerjeni na celotno šolo, z namenom zmanjšanja nasilja tolp, vpli-
vajo na varnost šol. Dvanajsto poglavje je za razliko od drugih v tem raz-
delku bolj teoretsko in je usmerjeno na analizo diskurzov, usmerjenih na
»ničelno toleranco«, pri čemer avtorici kritično osvetlita delovanje medi-
jev. Sledi poglavje, ki pokaže na nenamerne učinke šolskih politik v boju
proti nasilju tolp. Dovolj konkretno je nadalje prikazano to, da določene
kaznovalne politike pravzaprav perpetuirajo nasilje in pospešujejo prehod
dijakov iz šol v zapore. Zaključno poglavje tega razdelka pa oriše tudi obe-
tavne preventivne programe, ki jih aplicirajo posamezne šole. Kot je videti
iz tega hitrega pregleda poglavij, konkretnih raziskav ne manjka, prav tako
ne manjka podatkov in drugih evidenc. Vendar pa se zdi, da vse to v da-
nih družbenih kontekstih bolj prezentira in osvetljuje problematiko, malo
manj pa koncipira učinkovite rešitve.
Tretji razdelek obravnava ustrahovanje (bullying), seksualno nasilje
in samomore. Razen uvodnega zapisa ta razdelek vsebuje sedem poglavij.3
Čeprav gre za raziskave iz ZDA, pa je skozi prispevke mogoče videti tudi
podobnosti s takimi pojavi drugod po svetu. Kot se zdi, je raziskav teh po-
javov po mnenju avtorjev premalo in isto velja za sistematičnost ukrepov.
Tako naj bi bili programi za redukcijo zadevnih pojavov pretežno neu-
spešni. Kočljivo raziskovanje oblik seksualnega nadlegovanja je vendarle
lahko osnova za priporočila šolam za preprečevanje tovrstnih oblik na-
silja. Poglavje 19 še posebej opozori na potrebo po redefiniciji ustraho-
vanja glede na problematiko marginalizacije učencev v kategoriji LGBT.
Ameriški raziskovalci so identificirali tudi posebno obliko nasilja med
dijaki v njihovih intimnih razmerjih. Eno izmed poglavij, ki prihaja iz
Južne Afrike, prikazuje poskuse z rabo digitalnih vizualnih metod pri
vzgojnem delu in ugotavlja obstoj tabuiziranih tem, ki jih opredeljuje širša
3 Posamezna poglavja so prispevali: Amanda Nickerson, Danielle Guttman in Samantha
VanHout, Jun Sung Hong, Dorothy L. Espelage in Jeoung Min Lee, Anjali J. Forber-Pratt
in Dorothy L. Espelage, Elizabethe Payne in Melissa J. Smith, Sheila M. Katz in Laura J.
McGuire, Relebohile Moletsane in Claudia Mitchell ter Melissa K. Holt, Chelsey Bow-
man, Anastasia Alexis in Alyssa Murphy.
169
Kleina in Cheryl Maxson, po kateri gre »za katerokoli trajno na ulico
orientirano mladinsko skupino, katere nezakonita dejavnost je del njene
identitete« (str. 157). V posameznih poglavjih avtorji opozorijo na meto-
dološke probleme pri raziskovanju tega pojava. Nadalje osvetlijo okolišči-
ne in sociološko določljive razloge angažiranja učencev v nasilnih skupi-
nah. Sledi poglavje, v katerem avtorji opozorijo na nujnost reformiranja
šolskih politik, ki naj bi zmanjšale nasilje tolp. Raziskovalci nadalje opo-
zarjajo na potrebo po razumevanju, kako individualno ciljani pristopi ali
tisti, usmerjeni na celotno šolo, z namenom zmanjšanja nasilja tolp, vpli-
vajo na varnost šol. Dvanajsto poglavje je za razliko od drugih v tem raz-
delku bolj teoretsko in je usmerjeno na analizo diskurzov, usmerjenih na
»ničelno toleranco«, pri čemer avtorici kritično osvetlita delovanje medi-
jev. Sledi poglavje, ki pokaže na nenamerne učinke šolskih politik v boju
proti nasilju tolp. Dovolj konkretno je nadalje prikazano to, da določene
kaznovalne politike pravzaprav perpetuirajo nasilje in pospešujejo prehod
dijakov iz šol v zapore. Zaključno poglavje tega razdelka pa oriše tudi obe-
tavne preventivne programe, ki jih aplicirajo posamezne šole. Kot je videti
iz tega hitrega pregleda poglavij, konkretnih raziskav ne manjka, prav tako
ne manjka podatkov in drugih evidenc. Vendar pa se zdi, da vse to v da-
nih družbenih kontekstih bolj prezentira in osvetljuje problematiko, malo
manj pa koncipira učinkovite rešitve.
Tretji razdelek obravnava ustrahovanje (bullying), seksualno nasilje
in samomore. Razen uvodnega zapisa ta razdelek vsebuje sedem poglavij.3
Čeprav gre za raziskave iz ZDA, pa je skozi prispevke mogoče videti tudi
podobnosti s takimi pojavi drugod po svetu. Kot se zdi, je raziskav teh po-
javov po mnenju avtorjev premalo in isto velja za sistematičnost ukrepov.
Tako naj bi bili programi za redukcijo zadevnih pojavov pretežno neu-
spešni. Kočljivo raziskovanje oblik seksualnega nadlegovanja je vendarle
lahko osnova za priporočila šolam za preprečevanje tovrstnih oblik na-
silja. Poglavje 19 še posebej opozori na potrebo po redefiniciji ustraho-
vanja glede na problematiko marginalizacije učencev v kategoriji LGBT.
Ameriški raziskovalci so identificirali tudi posebno obliko nasilja med
dijaki v njihovih intimnih razmerjih. Eno izmed poglavij, ki prihaja iz
Južne Afrike, prikazuje poskuse z rabo digitalnih vizualnih metod pri
vzgojnem delu in ugotavlja obstoj tabuiziranih tem, ki jih opredeljuje širša
3 Posamezna poglavja so prispevali: Amanda Nickerson, Danielle Guttman in Samantha
VanHout, Jun Sung Hong, Dorothy L. Espelage in Jeoung Min Lee, Anjali J. Forber-Pratt
in Dorothy L. Espelage, Elizabethe Payne in Melissa J. Smith, Sheila M. Katz in Laura J.
McGuire, Relebohile Moletsane in Claudia Mitchell ter Melissa K. Holt, Chelsey Bow-
man, Anastasia Alexis in Alyssa Murphy.
169
