Page 95 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 95
m. sardoč ■ talenti, naravna loterija in družbena (ne)enakost
str. 123). Tudi zaradi njihove neprenosljivosti za zagovornike »radikal
nih« različic egalitarizma talenti ne veljajo kot legitimno merilo zasluge
oz. na meritokraciji utemeljenega pojmovanja enakih možnosti.14
Hkrati je treba izpostaviti tudi, da je vrednost posameznega talen
ta – za razliko od dejavnikov, kot je npr. višji socialno-ekonomski status,
ki posamezniku zagotavljajo neposredno prednost pred ostalimi – v nje
govem potencialu. Prednost, ki jo določen talent zagotavlja posamezni
ku, torej ni neposredna, temveč pogojna. Prav tako pomembna distinkcija
med talentom in trudom je ta, da predstavlja trud tip spremenljivke, ki je
odvisna od vsakokratne izvedbe, medtem ko predstavlja talent nekakšno
konstanto oz. (potencialno) trajno pridobljeno prednost v naboru posa
meznikovih »naravnih« sposobnosti, ki so posamezniku preprosto vselej
že dane. Kako v okviru razmerja med pravičnostjo in (ne)enakostjo torej
misliti (in razumeti) problematiko talentov?
Talenti in distributivna pravičnost15
»Idealna« teorija distributivne pravičnosti16 – vsaj tista liberalno egalitar
ne provenience – talente17 pojmuje kot del »naravne loterije« oz. »loteri
je rojstva«, ki predstavlja arbitrarno distribucijo naravnih sposobnosti. Če
se družbena loterija, kakor v svoji knjigi From Chance to Choice izpostavlja
Allen Buchanan, »nanaša na načine, na katere posameznikovo začetno
družbeno izhodišče – družina, družbeni razred itd. – vpliva na posamez
nikove priložnosti« (Buchanan et al., 2000: str. 65), pa prestavlja naravna
loterija arbitrarno »distribucijo naravnih dobrin in danosti« (Buchanan
et al., 2000: str. 67). V okviru te paradigme so talenti – podobno kot druž
bene okoliščine, npr. socialno-ekonomski status posameznika, spol, po
sebne potrebe18 ali rasa – iz moralnega vidika arbitrarni. Kakor izpostav
14 Za podrobnejšo predstavitev vloge in vpliva talentov v okviru procesa konkuriranja za
selek tivne družbene položaje ter s tem povezanega »problema prikrivanja« glej Green
(1988: str. 9–10).
15 Za predstavitev loterije v procesu odločanja ter analizo povezanosti loterije in pravičnosti
nasploh glej Stone (2011), za alternativno pojmovanje državljanstva (ius nexi), ki naj bi od-
pravilo »loterijo rojstva«, ki ju povezujemo z načeloma ius soli ter ius sanguini, pa Shachar
(2009).
16 Za podrobnejšo analizo distinkcije med »idealno« in »neidealno« teorijo glej tematsko
številko revije Social Theory and Practice, ki sta jo uredila Ingrid Robeyns in Adam Swift
(2008), za kritiko »idealne teorije pravičnosti« pa Farrelly (2008).
17 Kljub temu ostaja odprto vprašanje, kakšna je vloga talentov ter s tem povezanih rezul-
tatov v okviru procesa konkuriranja za selektivne družbene položaje. Za analizo proble
matike talentov v okviru Rawlsove teorije pravičnosti kot poštenosti ter načela razlike glej
Kodelja (2004: str. 398–399).
18 Za analizo distinkcije med posebnimi potrebami in talenti v okviru liberalnega egalita-
rizma (s posebnim poudarkom na delu Ronalda Dworkina) glej 5. poglavje (»Unequal
Talents«) knjige Colina Macleoda Liberalism, Justice and Markets (1998).
93
str. 123). Tudi zaradi njihove neprenosljivosti za zagovornike »radikal
nih« različic egalitarizma talenti ne veljajo kot legitimno merilo zasluge
oz. na meritokraciji utemeljenega pojmovanja enakih možnosti.14
Hkrati je treba izpostaviti tudi, da je vrednost posameznega talen
ta – za razliko od dejavnikov, kot je npr. višji socialno-ekonomski status,
ki posamezniku zagotavljajo neposredno prednost pred ostalimi – v nje
govem potencialu. Prednost, ki jo določen talent zagotavlja posamezni
ku, torej ni neposredna, temveč pogojna. Prav tako pomembna distinkcija
med talentom in trudom je ta, da predstavlja trud tip spremenljivke, ki je
odvisna od vsakokratne izvedbe, medtem ko predstavlja talent nekakšno
konstanto oz. (potencialno) trajno pridobljeno prednost v naboru posa
meznikovih »naravnih« sposobnosti, ki so posamezniku preprosto vselej
že dane. Kako v okviru razmerja med pravičnostjo in (ne)enakostjo torej
misliti (in razumeti) problematiko talentov?
Talenti in distributivna pravičnost15
»Idealna« teorija distributivne pravičnosti16 – vsaj tista liberalno egalitar
ne provenience – talente17 pojmuje kot del »naravne loterije« oz. »loteri
je rojstva«, ki predstavlja arbitrarno distribucijo naravnih sposobnosti. Če
se družbena loterija, kakor v svoji knjigi From Chance to Choice izpostavlja
Allen Buchanan, »nanaša na načine, na katere posameznikovo začetno
družbeno izhodišče – družina, družbeni razred itd. – vpliva na posamez
nikove priložnosti« (Buchanan et al., 2000: str. 65), pa prestavlja naravna
loterija arbitrarno »distribucijo naravnih dobrin in danosti« (Buchanan
et al., 2000: str. 67). V okviru te paradigme so talenti – podobno kot druž
bene okoliščine, npr. socialno-ekonomski status posameznika, spol, po
sebne potrebe18 ali rasa – iz moralnega vidika arbitrarni. Kakor izpostav
14 Za podrobnejšo predstavitev vloge in vpliva talentov v okviru procesa konkuriranja za
selek tivne družbene položaje ter s tem povezanega »problema prikrivanja« glej Green
(1988: str. 9–10).
15 Za predstavitev loterije v procesu odločanja ter analizo povezanosti loterije in pravičnosti
nasploh glej Stone (2011), za alternativno pojmovanje državljanstva (ius nexi), ki naj bi od-
pravilo »loterijo rojstva«, ki ju povezujemo z načeloma ius soli ter ius sanguini, pa Shachar
(2009).
16 Za podrobnejšo analizo distinkcije med »idealno« in »neidealno« teorijo glej tematsko
številko revije Social Theory and Practice, ki sta jo uredila Ingrid Robeyns in Adam Swift
(2008), za kritiko »idealne teorije pravičnosti« pa Farrelly (2008).
17 Kljub temu ostaja odprto vprašanje, kakšna je vloga talentov ter s tem povezanih rezul-
tatov v okviru procesa konkuriranja za selektivne družbene položaje. Za analizo proble
matike talentov v okviru Rawlsove teorije pravičnosti kot poštenosti ter načela razlike glej
Kodelja (2004: str. 398–399).
18 Za analizo distinkcije med posebnimi potrebami in talenti v okviru liberalnega egalita-
rizma (s posebnim poudarkom na delu Ronalda Dworkina) glej 5. poglavje (»Unequal
Talents«) knjige Colina Macleoda Liberalism, Justice and Markets (1998).
93
