Page 91 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 91
m. sardoč ■ talenti, naravna loterija in družbena (ne)enakost
politik v številnih državah, ki spodbujajo priseljevanje najbolj kvalificira
nih posameznikov (t. i. »najboljši in najbolj pametni«, »the best and the
brightest«), so samo eden od indikatorjev različnih geopolitičnih interes
ov.6 Hkrati pa ima talent oz. njegova medijska eksploatacija že več kot de
setletje dominantno vlogo tudi v zabavni industriji. Televizijske oddaje oz.
resničnostni šovi, kjer je merilo posameznikovega uspeha – vsaj po naslov
ih sodeč – v prvi vrsti njegov talent, npr. Slovenija ima talent, American
Idol, Bitka talentov, s svojo zapeljivo lahkotnostjo (tudi v Sloveniji) podi
rajo vse rekorde gledanosti. Če je sprevrženost neoliberalnega pojmovanja
načela »karier odprtih talentom« le-tega prepustila »nevidni roki« trga,
je korporatizacija talentov idejo »loterije rojstva« zvedla na raven »enter
tainmenta«.
Na drugi strani pa je načelo »odprtosti vseh družbenih položajev
talentom«7 – pravzaprav paradoksalno – vse pogosteje predmet različnih
ugovorov in očitkov tudi s strani zagovornikov egalitarizma. Posedovanje
določenega talenta je – vsaj iz vidika »idealne« teorije pravičnosti – nam
reč stvar (nekakšnega) naključja, za katerega posameznik ni odgovoren. Iz
moralnega vidika je posedovanje določenih talentov, kakor je v knjigi A
Theory of Justice izpostavil John Rawls, namreč arbitrarno. V interpreta
ciji »radikalnih« različic egalitarizma (Brighouse in Swift, 2008; Segall,
2013) pa to pomeni, da si posamezniki rezultatov »naravne loterije« oz.
»loterije rojstva« ter s tem povezanih prednosti pravzaprav ne zaslužijo.
Pričujoči prispevek analizira nekatere izmed zapostavljenih ali celo
spregledanih razsežnosti razprave o problematiki talenta ter družbene
(ne)enakosti nasploh.8 Na eni strani podrobneje analizira večplastno na
ravo samega pojma talenta ter njegovo vlogo v okviru distributivne pravič
nosti, katere osnovni cilj – kakor izpostavlja Hillel Steiner – je »presoja o
6 Za analizo kriterijev selekcije, ki jih odpirajo nacionalni programi priseljevanja »najbolj
ših in najbolj pametnih« v okviru globalne bitke za talente kot tudi problematiziranja
pravičnosti same paradigme »selekcije na podlagi zaslug«, glej Shachar (2008, 2013 in
2016). Celovito predstavitev sprememb migracijske politike v ZDA iz perspektive »bitke
za talente« predstavlja članek »How to Win the Global War for Talent« Jeffreyja Gartena
v reviji Foreign Policy, problematiko bega možganov iz vidika globalne pravičnosti pa knjiga
Gillian Brock in Michaela Blakea Debating Brain Drain: May Governments Restrict Emigra-
tion (2015).
7 Za sociološko analizo načela »odprtosti karier talentom« in njegove povezanosti z ide-
jo socialne mobilnosti ter interpretacijo talenta kot oblike kulturnega kapitala (v okviru
Bourdieujevega pojmovanja le-tega) glej Garnett, Guppy in Veenstra (2008).
8 Prispevek pušča v celoti ob strani vrsto »empiričnih« oz. praktičnih vprašanj vzgoje in
izobraževanja nadarjenih, ki so iz vidika konceptualizacije talentov in t. i. »naravne loteri-
je« nekako sekundarna, npr. problematiko prepoznavanja nadarjenosti ter s tem povezane
svetovalne dejavnosti, prilagajanje procesa vzgoje in izobraževanja nadarjenim, pedagoške
strategije v delu z nadarjenimi itn. Za celovito predstavitev te problematike glej Juriševič
(2011).
89
politik v številnih državah, ki spodbujajo priseljevanje najbolj kvalificira
nih posameznikov (t. i. »najboljši in najbolj pametni«, »the best and the
brightest«), so samo eden od indikatorjev različnih geopolitičnih interes
ov.6 Hkrati pa ima talent oz. njegova medijska eksploatacija že več kot de
setletje dominantno vlogo tudi v zabavni industriji. Televizijske oddaje oz.
resničnostni šovi, kjer je merilo posameznikovega uspeha – vsaj po naslov
ih sodeč – v prvi vrsti njegov talent, npr. Slovenija ima talent, American
Idol, Bitka talentov, s svojo zapeljivo lahkotnostjo (tudi v Sloveniji) podi
rajo vse rekorde gledanosti. Če je sprevrženost neoliberalnega pojmovanja
načela »karier odprtih talentom« le-tega prepustila »nevidni roki« trga,
je korporatizacija talentov idejo »loterije rojstva« zvedla na raven »enter
tainmenta«.
Na drugi strani pa je načelo »odprtosti vseh družbenih položajev
talentom«7 – pravzaprav paradoksalno – vse pogosteje predmet različnih
ugovorov in očitkov tudi s strani zagovornikov egalitarizma. Posedovanje
določenega talenta je – vsaj iz vidika »idealne« teorije pravičnosti – nam
reč stvar (nekakšnega) naključja, za katerega posameznik ni odgovoren. Iz
moralnega vidika je posedovanje določenih talentov, kakor je v knjigi A
Theory of Justice izpostavil John Rawls, namreč arbitrarno. V interpreta
ciji »radikalnih« različic egalitarizma (Brighouse in Swift, 2008; Segall,
2013) pa to pomeni, da si posamezniki rezultatov »naravne loterije« oz.
»loterije rojstva« ter s tem povezanih prednosti pravzaprav ne zaslužijo.
Pričujoči prispevek analizira nekatere izmed zapostavljenih ali celo
spregledanih razsežnosti razprave o problematiki talenta ter družbene
(ne)enakosti nasploh.8 Na eni strani podrobneje analizira večplastno na
ravo samega pojma talenta ter njegovo vlogo v okviru distributivne pravič
nosti, katere osnovni cilj – kakor izpostavlja Hillel Steiner – je »presoja o
6 Za analizo kriterijev selekcije, ki jih odpirajo nacionalni programi priseljevanja »najbolj
ših in najbolj pametnih« v okviru globalne bitke za talente kot tudi problematiziranja
pravičnosti same paradigme »selekcije na podlagi zaslug«, glej Shachar (2008, 2013 in
2016). Celovito predstavitev sprememb migracijske politike v ZDA iz perspektive »bitke
za talente« predstavlja članek »How to Win the Global War for Talent« Jeffreyja Gartena
v reviji Foreign Policy, problematiko bega možganov iz vidika globalne pravičnosti pa knjiga
Gillian Brock in Michaela Blakea Debating Brain Drain: May Governments Restrict Emigra-
tion (2015).
7 Za sociološko analizo načela »odprtosti karier talentom« in njegove povezanosti z ide-
jo socialne mobilnosti ter interpretacijo talenta kot oblike kulturnega kapitala (v okviru
Bourdieujevega pojmovanja le-tega) glej Garnett, Guppy in Veenstra (2008).
8 Prispevek pušča v celoti ob strani vrsto »empiričnih« oz. praktičnih vprašanj vzgoje in
izobraževanja nadarjenih, ki so iz vidika konceptualizacije talentov in t. i. »naravne loteri-
je« nekako sekundarna, npr. problematiko prepoznavanja nadarjenosti ter s tem povezane
svetovalne dejavnosti, prilagajanje procesa vzgoje in izobraževanja nadarjenim, pedagoške
strategije v delu z nadarjenimi itn. Za celovito predstavitev te problematike glej Juriševič
(2011).
89
