Page 92 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 92
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
tem, kdo naj bi kaj dobil in kdo bi kaj moral dati« (Steiner, 2003: str. 183).
Na drugi strani pa prispevek opozori na nekatere izmed spregledanih raz
sežnosti izhodiščne distinkcije egalitarnega pojmovanja (ne)enakosti med
danostjo oz. okoliščinami in izbiro. Čeprav predstavlja teoretični kot tudi
politični pomen te distinkcije temeljno ločnico v sodobni teoriji distribu
tivne pravičnosti, je razumevanje talenta v okviru razprave o družbeni (ne)
enakosti samo skozi to perspektivo neustrezno oz. redukcionistično. Ob
strani namreč pušča vrsto problemov in s tem povezanih vprašanj, ki osta
jajo v veliki meri neustrezno artikulirana.
Uvodni del prispevka predstavi »standardni« horizont mišljenja
razprave o problematiki talenta ter s tem povezana vprašanja in probleme,
ki jih odpirajo naravne razlike v talentih posameznikov. Sledi identifika
cija posameznih razsežnosti talenta kot izhodiščne predpostavke načela
»odprtosti vseh družbenih položajev talentom«. Tretji del problemati
zira moralno ekvivalenco med »naravno« in »družbeno« neenakostjo,
ki predstavlja izhodišče egalitarnega pojmovanja distributivne pravično
sti. Sklepni del prispevka izpostavi dva izmed temeljnih problemov, ki po
stavljata pod vprašaj koherentnost egalitarnega pojmovanja družbene (ne)
enakosti.9
Triangulacija talenta
Čeprav predstavlja problematika prirojenih razlik med posamezniki – ka
kor v članku »Taking Talents Seriously« opozarja S. D. J. Green – »te
meljno vprašanje neenakosti« (Green, 1988: str. 202), je »(n)eenakost, ki
izhaja iz razlik v prirojenih sposobnostih«, kakor izpostavlja Neven Sesar
dić v članku »Egalitarianism and Natural Lottery«, »šele nedavno po
stala politični problem« (Sesardic, 1993: str. 58). Če ga namreč primerja
mo s pojmi, ki so del »standardne« egalitarne retorike, npr. pravičnost,
enake možnosti, neenakost, poštenost, diskriminacija, socialna mobil
nost, meritokracija, odgovornost, prikrajšanost itn., ter s tem povezano
sekundarno literaturo, je pojem talenta v tem standarnem okviru v veli
ki meri odsoten. To nenazadnje potrjuje tudi ugotovitev – kakor izposta
vijo Garnett, Guppy in Veenstra –, da ostaja problematika talentov »med
manj raziskanimi« (2008: str. 145).
Zadevo dodatno zaplete tudi dejstvo, da je »standardni« horizont
mišljenja problematike talentov razpet med dve ločeni perspektivi, ki nje
govo teoretično kot tudi širšo družbeno vlogo pojmujeta neustrezno oz.
pomanjkljivo. Na eni strani kritiki neoliberalnih politik (tudi v vzgo
ji in izobraževanju) izpostavljajo, da je t. i. »vojna za talente« predvsem
9 Za tipologijo razlik med liberalnim in demokratičnim pojmovanjem enakosti glej Gauth-
ier (1974) ter Clayton (2001).
90
tem, kdo naj bi kaj dobil in kdo bi kaj moral dati« (Steiner, 2003: str. 183).
Na drugi strani pa prispevek opozori na nekatere izmed spregledanih raz
sežnosti izhodiščne distinkcije egalitarnega pojmovanja (ne)enakosti med
danostjo oz. okoliščinami in izbiro. Čeprav predstavlja teoretični kot tudi
politični pomen te distinkcije temeljno ločnico v sodobni teoriji distribu
tivne pravičnosti, je razumevanje talenta v okviru razprave o družbeni (ne)
enakosti samo skozi to perspektivo neustrezno oz. redukcionistično. Ob
strani namreč pušča vrsto problemov in s tem povezanih vprašanj, ki osta
jajo v veliki meri neustrezno artikulirana.
Uvodni del prispevka predstavi »standardni« horizont mišljenja
razprave o problematiki talenta ter s tem povezana vprašanja in probleme,
ki jih odpirajo naravne razlike v talentih posameznikov. Sledi identifika
cija posameznih razsežnosti talenta kot izhodiščne predpostavke načela
»odprtosti vseh družbenih položajev talentom«. Tretji del problemati
zira moralno ekvivalenco med »naravno« in »družbeno« neenakostjo,
ki predstavlja izhodišče egalitarnega pojmovanja distributivne pravično
sti. Sklepni del prispevka izpostavi dva izmed temeljnih problemov, ki po
stavljata pod vprašaj koherentnost egalitarnega pojmovanja družbene (ne)
enakosti.9
Triangulacija talenta
Čeprav predstavlja problematika prirojenih razlik med posamezniki – ka
kor v članku »Taking Talents Seriously« opozarja S. D. J. Green – »te
meljno vprašanje neenakosti« (Green, 1988: str. 202), je »(n)eenakost, ki
izhaja iz razlik v prirojenih sposobnostih«, kakor izpostavlja Neven Sesar
dić v članku »Egalitarianism and Natural Lottery«, »šele nedavno po
stala politični problem« (Sesardic, 1993: str. 58). Če ga namreč primerja
mo s pojmi, ki so del »standardne« egalitarne retorike, npr. pravičnost,
enake možnosti, neenakost, poštenost, diskriminacija, socialna mobil
nost, meritokracija, odgovornost, prikrajšanost itn., ter s tem povezano
sekundarno literaturo, je pojem talenta v tem standarnem okviru v veli
ki meri odsoten. To nenazadnje potrjuje tudi ugotovitev – kakor izposta
vijo Garnett, Guppy in Veenstra –, da ostaja problematika talentov »med
manj raziskanimi« (2008: str. 145).
Zadevo dodatno zaplete tudi dejstvo, da je »standardni« horizont
mišljenja problematike talentov razpet med dve ločeni perspektivi, ki nje
govo teoretično kot tudi širšo družbeno vlogo pojmujeta neustrezno oz.
pomanjkljivo. Na eni strani kritiki neoliberalnih politik (tudi v vzgo
ji in izobraževanju) izpostavljajo, da je t. i. »vojna za talente« predvsem
9 Za tipologijo razlik med liberalnim in demokratičnim pojmovanjem enakosti glej Gauth-
ier (1974) ter Clayton (2001).
90
