Page 90 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 90
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
nik ZDA, John F. Kennedy, prisotne lavreate (ter ostale goste) nagovoril
kot »najbolj izjemno zbirko talentov in znanja, ki se je kdajkoli zbrala v
Beli hiši, z eno izjemo – ko je Thomas Jefferson večerjal sam«.
Ideja »naravne« aristokracije ter z njo povezano načelo »odprtosti
vseh družbenih položajev talentom« predstavljata eno od najbolj revolu
cionarnih »inovacij« ameriške (kot tudi francoske) revolucije (Carson,
2007). »Ključni dosežek obeh revolucij«, kakor je v svoji knjigi The Age
of Revolution 1789–1848 izpostavil Eric Hobsbawm, je bilo »odprtje kari
er talentom oz. v vsakem primeru energiji, iznajdljivosti, trdemu delu ter
pohlepu« (Hobsbawm, 1996: str. 189). Ambicioznost francoske revoluci
je3 – kot je v svoji knjigi Capital in the Twenty-First Century opozoril Tho
mas Piketty – je bila namreč v tem, da je »poleg odprave pravnih privile
gijev skušala vzpostaviti politični in družbeni red, ki bo v celoti temeljil
na pravicah in priložnostih« (2014: 30). Čeprav sta ideal naravne aristo
kracije ter s tem povezano načelo »odprtosti vseh družbenih položa
jev talentom« radikalno spremenila pojmovanje družbenega statusa ka
kor tudi socialne mobilnosti, saj sta »skrčila moč dedovanja« (Garnett,
Guppy in Veenstra, 2008: 145), je emancipatorična dediščina teh spre
memb danes vse prej kot neproblematična. Poleg dejstva – kakor je v svoji
knjigi The French Army, 1750–1820: Careers, Talent, Merit izpostavil Rafe
Blaufarb –, da je »ideja karier, odprtih talentom ena izmed najbolj trajnih
zapuščin leta 1789« (Blaufarb, 2002: str. 2), je ironija zgodovine poskrbe
la za (vsaj) dve zagati »meritokratične revolucije leta 1789« (ibid.: str. 8).
Na eni strani je problematika talenta razpeta med dva »globalna«
fenomena, ki sta v veliki meri rezultat neoliberalnih politik in njihove
ga partikularnega pojmovanja odprtosti vseh družbenih položajev talen
tom. Tudi zato predstavlja talent politični problem par excellence, saj vel
ja »bitka za talente«4 ter s tem povezan »beg možganov« (sicer spretno
zapakiran v retoriko mobilnosti) za nekakšno bojno polje t. i. »globalne
meritokracije« (Beechler in Woodward, 2009).5 Spremembe migracijskih
3 Deklaracija o pravicah človeka in državljana, eden od temeljnih dokumentov francoske revo
lucije, v svojem 6. členu poudarja, da so vsem državljanom »enako dostopne vse časti, mes-
ta ali javne zaposlitve, v skladu z njihovimi sposobnostmi, brez vsakih drugih razlikovanj,
razen onih, ki se tičejo njihovih vrlin in sposobnosti«.
4 Kakor v svoji knjigi The War for Talent opozorijo Ed Michaels, Helen Handfield-Jones in
Beth Axelrod (2001), se pojem »bitke za talente« prvič pojavi l. 1998 v reviji svetovalne
družbe McKinsey & Company The McKinsey Quarterly (članek je dostopen na spletni
strani https:// www.researchgate.net/profile/Schon_Beechler/publication/257483795_
The_ global_war_for_talent/links/55e5560308ae6abe6e90453b.pdf ).
5 Za kritično analizo tržnega pojmovanja izobraževanja, znanja in talenta ter s tem pove
zanega fenomena »globalne bitke talentov« ter politik neoliberalizma v vzgoji in iz
obraž evanju glej Brown in Tannock (2009). Za podrobnejšo predstavitev problematike
pravičnosti, neoliberalizma ter vzgoje in izobraževanja glej Kodelja (2016).
88
nik ZDA, John F. Kennedy, prisotne lavreate (ter ostale goste) nagovoril
kot »najbolj izjemno zbirko talentov in znanja, ki se je kdajkoli zbrala v
Beli hiši, z eno izjemo – ko je Thomas Jefferson večerjal sam«.
Ideja »naravne« aristokracije ter z njo povezano načelo »odprtosti
vseh družbenih položajev talentom« predstavljata eno od najbolj revolu
cionarnih »inovacij« ameriške (kot tudi francoske) revolucije (Carson,
2007). »Ključni dosežek obeh revolucij«, kakor je v svoji knjigi The Age
of Revolution 1789–1848 izpostavil Eric Hobsbawm, je bilo »odprtje kari
er talentom oz. v vsakem primeru energiji, iznajdljivosti, trdemu delu ter
pohlepu« (Hobsbawm, 1996: str. 189). Ambicioznost francoske revoluci
je3 – kot je v svoji knjigi Capital in the Twenty-First Century opozoril Tho
mas Piketty – je bila namreč v tem, da je »poleg odprave pravnih privile
gijev skušala vzpostaviti politični in družbeni red, ki bo v celoti temeljil
na pravicah in priložnostih« (2014: 30). Čeprav sta ideal naravne aristo
kracije ter s tem povezano načelo »odprtosti vseh družbenih položa
jev talentom« radikalno spremenila pojmovanje družbenega statusa ka
kor tudi socialne mobilnosti, saj sta »skrčila moč dedovanja« (Garnett,
Guppy in Veenstra, 2008: 145), je emancipatorična dediščina teh spre
memb danes vse prej kot neproblematična. Poleg dejstva – kakor je v svoji
knjigi The French Army, 1750–1820: Careers, Talent, Merit izpostavil Rafe
Blaufarb –, da je »ideja karier, odprtih talentom ena izmed najbolj trajnih
zapuščin leta 1789« (Blaufarb, 2002: str. 2), je ironija zgodovine poskrbe
la za (vsaj) dve zagati »meritokratične revolucije leta 1789« (ibid.: str. 8).
Na eni strani je problematika talenta razpeta med dva »globalna«
fenomena, ki sta v veliki meri rezultat neoliberalnih politik in njihove
ga partikularnega pojmovanja odprtosti vseh družbenih položajev talen
tom. Tudi zato predstavlja talent politični problem par excellence, saj vel
ja »bitka za talente«4 ter s tem povezan »beg možganov« (sicer spretno
zapakiran v retoriko mobilnosti) za nekakšno bojno polje t. i. »globalne
meritokracije« (Beechler in Woodward, 2009).5 Spremembe migracijskih
3 Deklaracija o pravicah človeka in državljana, eden od temeljnih dokumentov francoske revo
lucije, v svojem 6. členu poudarja, da so vsem državljanom »enako dostopne vse časti, mes-
ta ali javne zaposlitve, v skladu z njihovimi sposobnostmi, brez vsakih drugih razlikovanj,
razen onih, ki se tičejo njihovih vrlin in sposobnosti«.
4 Kakor v svoji knjigi The War for Talent opozorijo Ed Michaels, Helen Handfield-Jones in
Beth Axelrod (2001), se pojem »bitke za talente« prvič pojavi l. 1998 v reviji svetovalne
družbe McKinsey & Company The McKinsey Quarterly (članek je dostopen na spletni
strani https:// www.researchgate.net/profile/Schon_Beechler/publication/257483795_
The_ global_war_for_talent/links/55e5560308ae6abe6e90453b.pdf ).
5 Za kritično analizo tržnega pojmovanja izobraževanja, znanja in talenta ter s tem pove
zanega fenomena »globalne bitke talentov« ter politik neoliberalizma v vzgoji in iz
obraž evanju glej Brown in Tannock (2009). Za podrobnejšo predstavitev problematike
pravičnosti, neoliberalizma ter vzgoje in izobraževanja glej Kodelja (2016).
88
