Page 93 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 93
m. sardoč ■ talenti, naravna loterija in družbena (ne)enakost
»rezultat neoliberalizma« (Brown in Tannock, 2008). Čeprav ta kriti
ka pravilno opozori na instrumentalizirano vlogo talentov v okviru pro
cesa konkuriranja za selektivne družbene položaje, spregleda sprevrženost
neoliberalnega pojmovanja načela »karier, odprtih talentom«.
Na drugi strani je problematika talentov – vsaj na širšem vsebinskem
področju vzgoje in izobraževanja – z nekaj izjemami (Meyer, 2013; Merry,
2008; Vopat, 2011) »ujeta« v okvir razprave o nadarjenosti, ki (praviloma)
pušča ob strani širši družbeni kot tudi teoretični okvir te problematike,
npr. razprave o socialni mobilnosti (Garnett, Guppy in Veenstra, 2009),
»lastnini« talentov (Goldman, 1987), zaslugah (Sher, 2012), begu mož
ganov (Brock in Blake, 2015), »bitki talentov« (Beechler in Woodward,
2009; Michaels, Handfield-Jones in Axelrod, 2001), identiteti posamez
nika (Petrović, 2009), »tekmi možganov« v visokošolskem izobraževa
nju (Morehouse in Busse, 2014), upravljanju talentov (Lewis in Heckman,
2006), »obdavčitvi« nadarjenosti (Hasen, 2006; Lockwood et al., 2012;
Markovits, 2003; Roemer, 1996 (6. poglavje); Zelenak, 2006) itn.
Če kritika neoliberalizma problematiko talenta misli izključno skozi
njegovo »korporatizacijo«, razprava o nadarjenosti pa spregleda njeno šir
šo kontekstualno razsežnost, egalitarizem problematiko talentov preme
sti v okvir razmerja med pravičnostjo in (ne)enakostjo. Le-ta predstavlja –
kakor v knjigi Better than Human: The Promise and Perils of Enhancing
Ourselves opozarja Alen Buchanan – osrednje »bojno polje političnih ne
soglasij« (Buchanan, 2011: str. 106): neenaka distribucija naravnih virov
odpira namreč vprašanje pravičnosti na meritokraciji utemeljenega poj
movanja enakih možnosti10 ter posledično legitimnost neenakosti, ki je
rezultat procesa konkuriranja za selektivne družbene položaje. Kljub pro
blematizaciji moralne arbirarnosti talenta pa ta premestitev poudarka po
stavi pod vprašaj emancipatoričnost načela »karier, odprtih talentov« na
eni strani ter koherentnost na meritokraciji utemeljenega pojmovanja ena
kih možnosti na drugi. Kaj torej je talent in katere so njegove osnovne raz
sežnosti?
Anatomija talenta
Prva razsežnost, ki jo je zaradi osrednje vloge talenta v okviru egalitarne
ga pojmovanja distributivne pravičnosti treba izpostaviti, je njegova nevo
luntaristična narava. V okviru tega pojmovanja predstavljajo talenti – ka
kor opozarja George Sher – »neizbrano sposobnost, ki ima vpliv na to,
kako dobro ali slabo je njegov lastnik sposoben izvajati določeno nalogo«
10 V tem prispevku ostaja ob strani problematika enakih možnosti ter s tem povezana
vprašanja. Za podrobnejšo predstavitev problematike enakih možnosti glej Sardoč (2013a,
2013b).
91
»rezultat neoliberalizma« (Brown in Tannock, 2008). Čeprav ta kriti
ka pravilno opozori na instrumentalizirano vlogo talentov v okviru pro
cesa konkuriranja za selektivne družbene položaje, spregleda sprevrženost
neoliberalnega pojmovanja načela »karier, odprtih talentom«.
Na drugi strani je problematika talentov – vsaj na širšem vsebinskem
področju vzgoje in izobraževanja – z nekaj izjemami (Meyer, 2013; Merry,
2008; Vopat, 2011) »ujeta« v okvir razprave o nadarjenosti, ki (praviloma)
pušča ob strani širši družbeni kot tudi teoretični okvir te problematike,
npr. razprave o socialni mobilnosti (Garnett, Guppy in Veenstra, 2009),
»lastnini« talentov (Goldman, 1987), zaslugah (Sher, 2012), begu mož
ganov (Brock in Blake, 2015), »bitki talentov« (Beechler in Woodward,
2009; Michaels, Handfield-Jones in Axelrod, 2001), identiteti posamez
nika (Petrović, 2009), »tekmi možganov« v visokošolskem izobraževa
nju (Morehouse in Busse, 2014), upravljanju talentov (Lewis in Heckman,
2006), »obdavčitvi« nadarjenosti (Hasen, 2006; Lockwood et al., 2012;
Markovits, 2003; Roemer, 1996 (6. poglavje); Zelenak, 2006) itn.
Če kritika neoliberalizma problematiko talenta misli izključno skozi
njegovo »korporatizacijo«, razprava o nadarjenosti pa spregleda njeno šir
šo kontekstualno razsežnost, egalitarizem problematiko talentov preme
sti v okvir razmerja med pravičnostjo in (ne)enakostjo. Le-ta predstavlja –
kakor v knjigi Better than Human: The Promise and Perils of Enhancing
Ourselves opozarja Alen Buchanan – osrednje »bojno polje političnih ne
soglasij« (Buchanan, 2011: str. 106): neenaka distribucija naravnih virov
odpira namreč vprašanje pravičnosti na meritokraciji utemeljenega poj
movanja enakih možnosti10 ter posledično legitimnost neenakosti, ki je
rezultat procesa konkuriranja za selektivne družbene položaje. Kljub pro
blematizaciji moralne arbirarnosti talenta pa ta premestitev poudarka po
stavi pod vprašaj emancipatoričnost načela »karier, odprtih talentov« na
eni strani ter koherentnost na meritokraciji utemeljenega pojmovanja ena
kih možnosti na drugi. Kaj torej je talent in katere so njegove osnovne raz
sežnosti?
Anatomija talenta
Prva razsežnost, ki jo je zaradi osrednje vloge talenta v okviru egalitarne
ga pojmovanja distributivne pravičnosti treba izpostaviti, je njegova nevo
luntaristična narava. V okviru tega pojmovanja predstavljajo talenti – ka
kor opozarja George Sher – »neizbrano sposobnost, ki ima vpliv na to,
kako dobro ali slabo je njegov lastnik sposoben izvajati določeno nalogo«
10 V tem prispevku ostaja ob strani problematika enakih možnosti ter s tem povezana
vprašanja. Za podrobnejšo predstavitev problematike enakih možnosti glej Sardoč (2013a,
2013b).
91
