Page 89 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 89
alenti, naravna loterija in družbena (ne)enakost
Mitja Sardoč
Opredelitev problematike
Vsvoji zasebni korespondenci 28. oktobra 18131 je Thomas Jefferson,
tretji ameriški predsednik ter glavni avtor ameriške Deklaracije
o neodvisnosti (kot tudi nosilec številnih drugih javnih funkcij),
svojemu predhodniku Johnu Adamsu opisal težave »psevdo oz. umetn e«
aristokracije, ki temelji na »bogastvu in rojstvu«. Glede na dejstvo, ka
kor opozarja Jefferson, da jo zaradi nesorazmernega vpliva podedovanih
privilegijev ter s tem povezane nepravičnosti (kot tudi neučinkovitosti)
»v nekaterih primerih bogastvo pokvari, rojstvo pa zaslepi«, predstavlja
»umetna« aristokracija »motečo sestavino v vladi in je zato treba poskr
beti, da se njeno premoč prepreči« (Jefferson, 1813). »Psevdo« aristokra
cijo naj bi tako zamenjala »naravna« aristokracija, ki temelji »na vrli
nah in talentih«. »Naravna« aristokracija, izpostavlja Jefferson, »se mi
zdi kot najbolj dragoceno darilo narave učenju, zaupanju ter upravljanju
družbe« (ibid.).2 Poldrugo stoletje kasneje je bil Thomas Jefferson (tokrat
kot primer oz. anekdota iz ameriške zgodovine o modrosti ter pravičnosti
»ameriških ustanovnih očetov«) znova del razprave o talentih. V svojem
govoru ob večerji v Beli hiši, ki je bila organizirana 29. aprila 1962 v čast
prejemnikov 49. Nobelovih nagrad zahodne poloble, je takratni predsed
1 Celotno pismo je dostopno v spletnem arhivu utemeljitvenih očetov ZDA na spletni stra
ni http://press-pubs.uchicago.edu/founders/documents/v1ch15s61.html. Za analizo poj-
ma »naravne aristokracije« v Jeffersonovi korespondenci z Johnom Adamsom glej esej
Judith N. Shklar »The American Idea of Aristocracy« (1998).
2 Celotni govor J.F.K.-ja je dostopen na spletni strani http://www.presidency.ucsb.edu/
ws/?pid=8623.
87
Mitja Sardoč
Opredelitev problematike
Vsvoji zasebni korespondenci 28. oktobra 18131 je Thomas Jefferson,
tretji ameriški predsednik ter glavni avtor ameriške Deklaracije
o neodvisnosti (kot tudi nosilec številnih drugih javnih funkcij),
svojemu predhodniku Johnu Adamsu opisal težave »psevdo oz. umetn e«
aristokracije, ki temelji na »bogastvu in rojstvu«. Glede na dejstvo, ka
kor opozarja Jefferson, da jo zaradi nesorazmernega vpliva podedovanih
privilegijev ter s tem povezane nepravičnosti (kot tudi neučinkovitosti)
»v nekaterih primerih bogastvo pokvari, rojstvo pa zaslepi«, predstavlja
»umetna« aristokracija »motečo sestavino v vladi in je zato treba poskr
beti, da se njeno premoč prepreči« (Jefferson, 1813). »Psevdo« aristokra
cijo naj bi tako zamenjala »naravna« aristokracija, ki temelji »na vrli
nah in talentih«. »Naravna« aristokracija, izpostavlja Jefferson, »se mi
zdi kot najbolj dragoceno darilo narave učenju, zaupanju ter upravljanju
družbe« (ibid.).2 Poldrugo stoletje kasneje je bil Thomas Jefferson (tokrat
kot primer oz. anekdota iz ameriške zgodovine o modrosti ter pravičnosti
»ameriških ustanovnih očetov«) znova del razprave o talentih. V svojem
govoru ob večerji v Beli hiši, ki je bila organizirana 29. aprila 1962 v čast
prejemnikov 49. Nobelovih nagrad zahodne poloble, je takratni predsed
1 Celotno pismo je dostopno v spletnem arhivu utemeljitvenih očetov ZDA na spletni stra
ni http://press-pubs.uchicago.edu/founders/documents/v1ch15s61.html. Za analizo poj-
ma »naravne aristokracije« v Jeffersonovi korespondenci z Johnom Adamsom glej esej
Judith N. Shklar »The American Idea of Aristocracy« (1998).
2 Celotni govor J.F.K.-ja je dostopen na spletni strani http://www.presidency.ucsb.edu/
ws/?pid=8623.
87
