Page 144 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 144
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
je v svojem razumevanju fenomenologije oddaljil od nekaterih temeljnih
značilnosti Husserlove misli. Temu se je veliko bolj približal Gogala, prav
tako Vebrov in Ozvaldov študent.
Stanko Gogala (1901–1987)
Stanko Gogala je bil drugi slovenski univerzitetni profesor pedagogike po
Ozvaldu. Slednji je umrl leta 1946, Gogala je bil tisti, »ki je pedagoški štu
dij pripeljal iz stare Jugoslavije v novo« (Schmidt, 1969: str. 215).
Gogala je leta 1925 doktoriral pri Vebru z disertacijo O relacijski teo-
riji in pojmovanju fundacije in implikacije s predmetnoteoretičnega vidika.
Tako kot pri Čibejevi je bil tudi pri Gogalovi disertaciji drugi ocenjevalec
Ozvald (Cindrič, 2015: str. 91).
Gogala v svojem curriculum vitae, ki ga je priložil disertaciji, razkri
je vpliv, ki ga je imel nanj Veber v času študija:
Ves moj duševni razvoj na univerzi stoji v zvezi s prof. Vebrom, v kate-
rem sem začutil svojega duševnega učitelja in vodnika, ob katerem sem
razvijal svoje zmožnosti do one stopnje, ki jo kaže predložena disertacija
(ibid.: str. 93).
Veber je zaznamoval Gogalov pedagoški koncept predvsem s pojmo
vanjem doživljaja kot temeljnega akta spoznavanja in vrednotenja. Ven
dar bomo videli, da je Gogala šel korak dlje, ko je pojem doživljaj ločil od
pojma doživetje. Vidika Husserlove fenomenologije, ki ju bomo poskuša
li prepoznati pri Gogali, sta bistvogledje in intencionalnost. Na sovpadanje
Gogalovih razmišljanj s spoznanji filozofske antropologije lahko sklepa
mo predvsem na podlagi Gogalovega pojmovanja človeka. Čeprav se Go
gala eksplicitno ne sklicuje na Schelerja, je njegovo misel poznal.13
Gogala opredeli človeka z naslednjimi formulacijami, na podlagi ka
terih lahko potegnemo vzporednice s fenomenologijo in filozofsko antro
pologijo:
Človekovo bistvo ni zakoreninjeno v njegovi animalični in telesni plati,
temveč se odlikuje po tem, da ima tudi zmožnost spoznavanja duhovnih
predmetov, predvsem dejstev, vrednot in dolžnosti (Gogala, 1931a: str.
164).
Človekovo bistvo je v tem, da /…/ dobi v svoji duhovni usmerjenosti tudi
potrebne razloge za svoje udejstvovanje. Zato človek nikdar ne dela samo
13 V okviru razprave smo zasledili, da Gogala omenja Schelerja v zapisu Prof. Ozvaldu ob
60-letnici (Gogala, 1932/1933: str. 2), v recenziji knjige Stjepana Zimmermanna Filozofija in
religija (Gogala, 1937/38: str. 194) ter v obravnavi Ozvaldovega dela Osnove psihologije (Go-
gala, 1938: str. 33). Sicer pa Gogala zelo redko navaja vire svojih razmišljanj, kar je značilno
za personalistično usmerjene avtorje, med katere ga lahko umestimo (Kovač, 2000).
142
je v svojem razumevanju fenomenologije oddaljil od nekaterih temeljnih
značilnosti Husserlove misli. Temu se je veliko bolj približal Gogala, prav
tako Vebrov in Ozvaldov študent.
Stanko Gogala (1901–1987)
Stanko Gogala je bil drugi slovenski univerzitetni profesor pedagogike po
Ozvaldu. Slednji je umrl leta 1946, Gogala je bil tisti, »ki je pedagoški štu
dij pripeljal iz stare Jugoslavije v novo« (Schmidt, 1969: str. 215).
Gogala je leta 1925 doktoriral pri Vebru z disertacijo O relacijski teo-
riji in pojmovanju fundacije in implikacije s predmetnoteoretičnega vidika.
Tako kot pri Čibejevi je bil tudi pri Gogalovi disertaciji drugi ocenjevalec
Ozvald (Cindrič, 2015: str. 91).
Gogala v svojem curriculum vitae, ki ga je priložil disertaciji, razkri
je vpliv, ki ga je imel nanj Veber v času študija:
Ves moj duševni razvoj na univerzi stoji v zvezi s prof. Vebrom, v kate-
rem sem začutil svojega duševnega učitelja in vodnika, ob katerem sem
razvijal svoje zmožnosti do one stopnje, ki jo kaže predložena disertacija
(ibid.: str. 93).
Veber je zaznamoval Gogalov pedagoški koncept predvsem s pojmo
vanjem doživljaja kot temeljnega akta spoznavanja in vrednotenja. Ven
dar bomo videli, da je Gogala šel korak dlje, ko je pojem doživljaj ločil od
pojma doživetje. Vidika Husserlove fenomenologije, ki ju bomo poskuša
li prepoznati pri Gogali, sta bistvogledje in intencionalnost. Na sovpadanje
Gogalovih razmišljanj s spoznanji filozofske antropologije lahko sklepa
mo predvsem na podlagi Gogalovega pojmovanja človeka. Čeprav se Go
gala eksplicitno ne sklicuje na Schelerja, je njegovo misel poznal.13
Gogala opredeli človeka z naslednjimi formulacijami, na podlagi ka
terih lahko potegnemo vzporednice s fenomenologijo in filozofsko antro
pologijo:
Človekovo bistvo ni zakoreninjeno v njegovi animalični in telesni plati,
temveč se odlikuje po tem, da ima tudi zmožnost spoznavanja duhovnih
predmetov, predvsem dejstev, vrednot in dolžnosti (Gogala, 1931a: str.
164).
Človekovo bistvo je v tem, da /…/ dobi v svoji duhovni usmerjenosti tudi
potrebne razloge za svoje udejstvovanje. Zato človek nikdar ne dela samo
13 V okviru razprave smo zasledili, da Gogala omenja Schelerja v zapisu Prof. Ozvaldu ob
60-letnici (Gogala, 1932/1933: str. 2), v recenziji knjige Stjepana Zimmermanna Filozofija in
religija (Gogala, 1937/38: str. 194) ter v obravnavi Ozvaldovega dela Osnove psihologije (Go-
gala, 1938: str. 33). Sicer pa Gogala zelo redko navaja vire svojih razmišljanj, kar je značilno
za personalistično usmerjene avtorje, med katere ga lahko umestimo (Kovač, 2000).
142
