Page 109 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 109
a. teršek ■ univerze morajo postati, kar bi morale biti
končno pa s političnimi, tehničnimi, moralnimi in umnimi značilnostmi
in kakovostjo univerz.
Študijski programi med balastom in prevaro
Poskusi misliti univerzo z ozirom na stanje in dogajanja, ki jo v našem pro
storu določajo sedaj, presega filozofska razpravljanja. So polemike o zelo
konkretnih univerzitetnih vprašanjih, akademskih problemih in pozivih
državi, da do univerze vzpostavi primernejši odnos. Nelagodno bi lahko
dejali, da gre tako rekoč za ene in iste teme, samospraševanja, ugotovitve
in apele.
V dosedanjih javnih razpravah o univerzitetni politiki v Sloveniji je
bil eden od zelo pomembnih vidikov umeščanja univerze v okvir ustavno
pravnega reda (vsaj, kot je meni znano) vendarle povsem spregledan. Izha
ja iz prepoznavnega in etično vprašljivega načina, kako poskušajo s prag
matično in koristoljubno prilagodljivostjo politiki države ne le nekatere
zasebne šolske ustanove, pač pa tudi javne univerze poskrbeti predvsem za
dvig števila vpisanih študentov, za zunanjo podobo in njeno površinsko
privlačnost programske ponudbe posameznih fakultet in, nenazadnje, za
posljivost učiteljskega kadra. Manj pa za kakovost izobraževanja in zapos
litveno vrednost znanja. Univerzitetni učitelji so pač, v skladu s togo ra
čunsko matematiko sistemskih pravil in papirologno logiko pri določanju
plačilnih meril, plačani glede na konkretno število spodaj in zgoraj omeje
nih pedagoških ur pri konkretnih študijskih predmetih, ki se dejansko iz
vajajo v tekočem študijskem letu.
Vsekakor sta lahko premislek fakultete o uvedbi novih študijskih
programov in njena odločitev za konkretno programsko novost rezultat
strokovno pronicljive in akademsko dobroverne analize družbenih potreb
po strokovnjakih z določenega področja ali pa optimiziranja vsebinskih in
kadrovskih možnosti fakultete. A da ni vselej tako, je v slovenskem izobra
ževalnem prostoru mogoče opaziti.
V Sloveniji se da najti in prepoznati tudi univerzitetne študijske pro
grame, ki se zdijo pripravljeni presenetljivo hitro, strokovno manj natanč
no, kadrovsko ne povsem domišljeno in logistično pomanjkljivo. Še lažje
je najti in prepoznati nekatere študijske programe, ki v praksi ne sledi
jo p rvotnim vsebinskim napovedim ob registraciji in zagotovilom prvim
generacijam vpisanih študentov. Pri nekaterih programih se poznavalci
sprašujejo, ali so jih vzpodbudile akademsko neprepričljive zaposlitvene in
finančne težnje skupine posameznikov, ne pa morebitni akademski uvid
oziroma iskreni premislek o družbeni potrebi po posameznih strokovnih
profilih in vest o odgovornosti za kakovosti izobraževanja.
107
končno pa s političnimi, tehničnimi, moralnimi in umnimi značilnostmi
in kakovostjo univerz.
Študijski programi med balastom in prevaro
Poskusi misliti univerzo z ozirom na stanje in dogajanja, ki jo v našem pro
storu določajo sedaj, presega filozofska razpravljanja. So polemike o zelo
konkretnih univerzitetnih vprašanjih, akademskih problemih in pozivih
državi, da do univerze vzpostavi primernejši odnos. Nelagodno bi lahko
dejali, da gre tako rekoč za ene in iste teme, samospraševanja, ugotovitve
in apele.
V dosedanjih javnih razpravah o univerzitetni politiki v Sloveniji je
bil eden od zelo pomembnih vidikov umeščanja univerze v okvir ustavno
pravnega reda (vsaj, kot je meni znano) vendarle povsem spregledan. Izha
ja iz prepoznavnega in etično vprašljivega načina, kako poskušajo s prag
matično in koristoljubno prilagodljivostjo politiki države ne le nekatere
zasebne šolske ustanove, pač pa tudi javne univerze poskrbeti predvsem za
dvig števila vpisanih študentov, za zunanjo podobo in njeno površinsko
privlačnost programske ponudbe posameznih fakultet in, nenazadnje, za
posljivost učiteljskega kadra. Manj pa za kakovost izobraževanja in zapos
litveno vrednost znanja. Univerzitetni učitelji so pač, v skladu s togo ra
čunsko matematiko sistemskih pravil in papirologno logiko pri določanju
plačilnih meril, plačani glede na konkretno število spodaj in zgoraj omeje
nih pedagoških ur pri konkretnih študijskih predmetih, ki se dejansko iz
vajajo v tekočem študijskem letu.
Vsekakor sta lahko premislek fakultete o uvedbi novih študijskih
programov in njena odločitev za konkretno programsko novost rezultat
strokovno pronicljive in akademsko dobroverne analize družbenih potreb
po strokovnjakih z določenega področja ali pa optimiziranja vsebinskih in
kadrovskih možnosti fakultete. A da ni vselej tako, je v slovenskem izobra
ževalnem prostoru mogoče opaziti.
V Sloveniji se da najti in prepoznati tudi univerzitetne študijske pro
grame, ki se zdijo pripravljeni presenetljivo hitro, strokovno manj natanč
no, kadrovsko ne povsem domišljeno in logistično pomanjkljivo. Še lažje
je najti in prepoznati nekatere študijske programe, ki v praksi ne sledi
jo p rvotnim vsebinskim napovedim ob registraciji in zagotovilom prvim
generacijam vpisanih študentov. Pri nekaterih programih se poznavalci
sprašujejo, ali so jih vzpodbudile akademsko neprepričljive zaposlitvene in
finančne težnje skupine posameznikov, ne pa morebitni akademski uvid
oziroma iskreni premislek o družbeni potrebi po posameznih strokovnih
profilih in vest o odgovornosti za kakovosti izobraževanja.
107
