Page 98 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 98
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
Če je bilo za kmečka dekleta ves čas samo po sebi umevno, da bodo
morala kot matere, žene, kot kmečke gospodinje, predvsem delati in to
tako, da bodo z delom (vsaj) pomagala preživljati družino, da bodo to-
rej morala opravljati poleg (zgolj) gospodinjstva še kopico pridobitnih
opravil,69 pa na Kranjskem tudi za večino nekmečkih deklet ni veljalo bi-
stveno drugače. In to ne glede in mimo vseh tudi pri nas čedalje glasnej-
ših zahtev po udomačitvi poročenih žensk-mater-gospodinj.
»Ako nasprotniki sodobnega ženskega gibanja emfatično kličejo: Žena je
rojena za materinstvo, žena ostani v družini! – je to z ozirom na razmere
proletariata krvava ironija. Saj je ta poklic pač razumeti tako, da se žena
posvečaj edino le vzgoji otrok in gospodinjstvu … Dandanes že težko naj-
demo proletarsko družino, v kateri bi tudi žena ne pridobivala eksistenčnih
sredstev, bodisi na ta ali oni način. Omožene ženske se nahajajo po vseh to-
varnah, skladiščih, pri zidarjih in vseh mogočih podjetjih. Druge pa se pe-
čajo doma s pranjem, likanjem, šivanjem itd., ali pa hodijo streč v meščan-
ske hiše.«70
»Ker pa mož ne zasluži toliko, da bi mogel sam preživit sebe in svojo ob-
itelj, je primorana i žena iti v tovarno in pomagati možu, da zaslužita za
svoj in za obstanek svojih otrok. Tako vidimo, da se vedno bolj ruši zakon in
96 oni idealni poklic žene, ki bi se moral zrcaliti v izvrševanju njenih dolžnosti
kot soproga, mati in gospodinja.«71
Nujnost ženskega pridobitnega dela (tudi) zunaj doma so predstavni-
ki delavskih slojev morda res občutili kot prisilo, celo kot nasilje in kri-
vico, vendar so se njegove nujnosti enako (ali še bolj) zavedali srednji slo-
ji; vprašanje ženskega pridobitnega dela se pri njih povezuje predvsem72 s
tedaj prav tako aktualnim vprašanjem izobraževanja žensk in pravice do
opravljanja (višjih) poklicev.
69 »Ako hočemo urediti zaščito kmečke matere in kmečkega otroka, moramo najprej proučiti njihov položaj.
Navadno se pozabi, da kmečka mati ni samo gospodinja v ožjem smislu besede, ne, kmečka gospodinja je pov-
sod na svetu in pri nas prav tako – žena s poklicem in povrhu še gospodinja /poudarjeno v izvirniku/. To se
navadno prezre. Zato ni nikjer zavarovana in se zdi posebna zaščita njenih otrok nepotrebna. Pri njenem po-
klicu nikjer nihče ne protestira, da žena ne bi smela delovati v poklicu, kadar se poroči in ima otroke, ker je
takrat njena edina naloga skrb za družino in otroke. Posebno iz tega primera je razvidno, kako enostranska je
tendenca polemik, ki hočejo odrivati žene iz takih poklicev, kjer je delo plačano. Na kmetico se nihče ne spo-
mni, da mogoče ne bi smela opravljati dveh ali več poklicev, čeprav kmečko delo za ženo ni manj, temveč rajši
bolj naporno kakor učiteljevanje, profesura ali uradniški posel.« V. Š., Ženski svet (1937), 223.
70 Ivanka, Slovenka (1901), 285.
71 Rok Drofenik, Slovenka (1900), 277.
72 Predvsem zaradi predsodkov pred fizičnim, ročnim, umazanim delom in (morda še bolj) pred ‚umaza-
nimi‘ odnosi, ki naj bi vladali na primer v tovarnah. Delo v tovarnah, med moškimi in pod neposrednim
nadzorstvom vsemogočnih moških mojstrov, se za dekle družine srednjega razreda ni spodobilo.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Če je bilo za kmečka dekleta ves čas samo po sebi umevno, da bodo
morala kot matere, žene, kot kmečke gospodinje, predvsem delati in to
tako, da bodo z delom (vsaj) pomagala preživljati družino, da bodo to-
rej morala opravljati poleg (zgolj) gospodinjstva še kopico pridobitnih
opravil,69 pa na Kranjskem tudi za večino nekmečkih deklet ni veljalo bi-
stveno drugače. In to ne glede in mimo vseh tudi pri nas čedalje glasnej-
ših zahtev po udomačitvi poročenih žensk-mater-gospodinj.
»Ako nasprotniki sodobnega ženskega gibanja emfatično kličejo: Žena je
rojena za materinstvo, žena ostani v družini! – je to z ozirom na razmere
proletariata krvava ironija. Saj je ta poklic pač razumeti tako, da se žena
posvečaj edino le vzgoji otrok in gospodinjstvu … Dandanes že težko naj-
demo proletarsko družino, v kateri bi tudi žena ne pridobivala eksistenčnih
sredstev, bodisi na ta ali oni način. Omožene ženske se nahajajo po vseh to-
varnah, skladiščih, pri zidarjih in vseh mogočih podjetjih. Druge pa se pe-
čajo doma s pranjem, likanjem, šivanjem itd., ali pa hodijo streč v meščan-
ske hiše.«70
»Ker pa mož ne zasluži toliko, da bi mogel sam preživit sebe in svojo ob-
itelj, je primorana i žena iti v tovarno in pomagati možu, da zaslužita za
svoj in za obstanek svojih otrok. Tako vidimo, da se vedno bolj ruši zakon in
96 oni idealni poklic žene, ki bi se moral zrcaliti v izvrševanju njenih dolžnosti
kot soproga, mati in gospodinja.«71
Nujnost ženskega pridobitnega dela (tudi) zunaj doma so predstavni-
ki delavskih slojev morda res občutili kot prisilo, celo kot nasilje in kri-
vico, vendar so se njegove nujnosti enako (ali še bolj) zavedali srednji slo-
ji; vprašanje ženskega pridobitnega dela se pri njih povezuje predvsem72 s
tedaj prav tako aktualnim vprašanjem izobraževanja žensk in pravice do
opravljanja (višjih) poklicev.
69 »Ako hočemo urediti zaščito kmečke matere in kmečkega otroka, moramo najprej proučiti njihov položaj.
Navadno se pozabi, da kmečka mati ni samo gospodinja v ožjem smislu besede, ne, kmečka gospodinja je pov-
sod na svetu in pri nas prav tako – žena s poklicem in povrhu še gospodinja /poudarjeno v izvirniku/. To se
navadno prezre. Zato ni nikjer zavarovana in se zdi posebna zaščita njenih otrok nepotrebna. Pri njenem po-
klicu nikjer nihče ne protestira, da žena ne bi smela delovati v poklicu, kadar se poroči in ima otroke, ker je
takrat njena edina naloga skrb za družino in otroke. Posebno iz tega primera je razvidno, kako enostranska je
tendenca polemik, ki hočejo odrivati žene iz takih poklicev, kjer je delo plačano. Na kmetico se nihče ne spo-
mni, da mogoče ne bi smela opravljati dveh ali več poklicev, čeprav kmečko delo za ženo ni manj, temveč rajši
bolj naporno kakor učiteljevanje, profesura ali uradniški posel.« V. Š., Ženski svet (1937), 223.
70 Ivanka, Slovenka (1901), 285.
71 Rok Drofenik, Slovenka (1900), 277.
72 Predvsem zaradi predsodkov pred fizičnim, ročnim, umazanim delom in (morda še bolj) pred ‚umaza-
nimi‘ odnosi, ki naj bi vladali na primer v tovarnah. Delo v tovarnah, med moškimi in pod neposrednim
nadzorstvom vsemogočnih moških mojstrov, se za dekle družine srednjega razreda ni spodobilo.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
