Page 102 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 102
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
Takoj po prvi svetovni vojni so sicer predvidevali, da bodo ženske za-
pustile službe, v katerih so nadomestile vojskujoče se može, in se vrni-
le v objem gospodinjstva, »ker je doba njenega javnega dela le prehodna
doba«.84 Predvidevali pa so, da ta žena ne bo več ista, da se bo »vrnila v
dom druga žena,« ki bo »pravilno pojmovala dolžnosti gospodinje« in ki se
bo temu primerno izobraževala, kajti »ravno gospodinji je treba šolanja in
študiranja /…/, da se zamore žena pripraviti na najvažnejši poklic, ki sega
prav h koreninam narodovega življenja«. Vendar se je izpolnil le del teh
pričakovanj; ženske so bile res čedalje bolj obremenjene z gospodinjski-
mi deli oz. je bilo teh čedalje več, čedalje bolj nujno se je bilo tovrstnih
del priučiti, vedno več novega znanja si je bilo trebno pridobiti, če je žen-
ska želela svoje delo doma opravljati dobro. Ob tem pa je večina žensk
ali hotela ali morala ostati zaposlena (tudi) izven doma in poleg gospo-
dinjstva.
Bistvo sodobnega gospodinjstva
Rečemo lahko, da se je pojavilo gospodinjstvo kot posebna, ozko na
dom in na družinske potrebe vezana dejavnost, prevladujoče potrošnje
narave, kot jo poznamo in razumemo (tudi) danes, šele v obdobju indu-
100 strializacije in v času zmagovitega pohoda meščanske ideologije in kul-
ture. Pojav gospodinjstva kot izrazito ženske dejavnosti je zgodovinsko
vezan na spremembo odnosov med družbenimi skupinami in med spo-
loma, do česar so pripeljali drugačni, povsem novi pogoji na trgu dela,
povsem novi načini in možnosti pridobivanja sredstev za preživljanje. V
teh novih razmerjih so bile ženske izključene, zaradi svoje naravne mate-
rinsko-gospodinjske naloge prepoznane kot neprilagojene in neprilago-
dljive. Neosebna logika kapitala je sicer omogočala nediskriminatorno
neposredno izrabljanje tudi ženske (in otroške) delovne sile, vendar vse
do tedaj in tam, kjer je bilo to tudi ekonomsko učinkovito. Takoj ko se
je pokazalo, da je (vsaj srednjeročno) ugodnejše, celo gospodarnejše, če
ostanejo ženske doma in s tem na primer neposredno povečajo delovno
storilnost svojih mož, zagotovijo stalen dotok zdrave delovne sile, hkrati
pa dvignejo še potrošnjo, enega od motorjev v razvoju kapitalizma, so za-
čeli ženske poučevati o večnih, svetih, od boga in narave danih in pred-
pisanih nalogah, o veličini poslanstva ženske-žene, ki so seveda v mate-
rinstvu in gospodinjstvu.
84 Ludmila Čermak, Gospodinjstvo in gospodinjske šole, Ženski svet (1924), 232–234.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Takoj po prvi svetovni vojni so sicer predvidevali, da bodo ženske za-
pustile službe, v katerih so nadomestile vojskujoče se može, in se vrni-
le v objem gospodinjstva, »ker je doba njenega javnega dela le prehodna
doba«.84 Predvidevali pa so, da ta žena ne bo več ista, da se bo »vrnila v
dom druga žena,« ki bo »pravilno pojmovala dolžnosti gospodinje« in ki se
bo temu primerno izobraževala, kajti »ravno gospodinji je treba šolanja in
študiranja /…/, da se zamore žena pripraviti na najvažnejši poklic, ki sega
prav h koreninam narodovega življenja«. Vendar se je izpolnil le del teh
pričakovanj; ženske so bile res čedalje bolj obremenjene z gospodinjski-
mi deli oz. je bilo teh čedalje več, čedalje bolj nujno se je bilo tovrstnih
del priučiti, vedno več novega znanja si je bilo trebno pridobiti, če je žen-
ska želela svoje delo doma opravljati dobro. Ob tem pa je večina žensk
ali hotela ali morala ostati zaposlena (tudi) izven doma in poleg gospo-
dinjstva.
Bistvo sodobnega gospodinjstva
Rečemo lahko, da se je pojavilo gospodinjstvo kot posebna, ozko na
dom in na družinske potrebe vezana dejavnost, prevladujoče potrošnje
narave, kot jo poznamo in razumemo (tudi) danes, šele v obdobju indu-
100 strializacije in v času zmagovitega pohoda meščanske ideologije in kul-
ture. Pojav gospodinjstva kot izrazito ženske dejavnosti je zgodovinsko
vezan na spremembo odnosov med družbenimi skupinami in med spo-
loma, do česar so pripeljali drugačni, povsem novi pogoji na trgu dela,
povsem novi načini in možnosti pridobivanja sredstev za preživljanje. V
teh novih razmerjih so bile ženske izključene, zaradi svoje naravne mate-
rinsko-gospodinjske naloge prepoznane kot neprilagojene in neprilago-
dljive. Neosebna logika kapitala je sicer omogočala nediskriminatorno
neposredno izrabljanje tudi ženske (in otroške) delovne sile, vendar vse
do tedaj in tam, kjer je bilo to tudi ekonomsko učinkovito. Takoj ko se
je pokazalo, da je (vsaj srednjeročno) ugodnejše, celo gospodarnejše, če
ostanejo ženske doma in s tem na primer neposredno povečajo delovno
storilnost svojih mož, zagotovijo stalen dotok zdrave delovne sile, hkrati
pa dvignejo še potrošnjo, enega od motorjev v razvoju kapitalizma, so za-
čeli ženske poučevati o večnih, svetih, od boga in narave danih in pred-
pisanih nalogah, o veličini poslanstva ženske-žene, ki so seveda v mate-
rinstvu in gospodinjstvu.
84 Ludmila Čermak, Gospodinjstvo in gospodinjske šole, Ženski svet (1924), 232–234.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
