Page 97 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 97
Gospodinjstvo 95
(že) v zadnjih desetletjih 19. stoletja imeli nekaj drugih možnosti. S tem
pa so se delovne obremenitve povprečne kmetice povečevale.
»Dejstvo je, da žene na kmetih delajo preveč. Kmečko delo ne pozna
8-urnega delavnika – ampak le delo od zore do mraka – ali kakor pravijo
poleti »od zvezde do zvezde«. To pomeni včasih 16–19 ur napornega dela,
včasih malo manj, nikdar pa ne izpod 14–16 ur. Navada je, da je gospodi-
nja zjutraj prva na nogah in tako je dostikrat mati že utrujena, ko se mlajši
člani družine šele odpravljajo. Saj ni čudo, ko imajo npr. ponekod po pol ure
daleč vodo, v hribih pa hodijo po njo v globoke grape. Zvečer je prav tako.
Ko družina že vse delo opravi, kuha mati še večerjo. In pogosto že vsi spijo,
ko mati še pere in krpa za družno. V tem ukradenem času izven delovnih ur
poklicnega dela opravlja kmečka mati gospodinjske posle.«66
K povečevanju obsega različnih del, ki jih je morala opravljati pov-
prečna kmečka gospodinja, je prispevalo tudi to, da so se moški-možje-
očetje, prej kmečki gospodarji, začeli zaposlovati v drugih poklicnih ra-
zredih ali pa so, za daljši ali krajši čas odhajali na delo drugam, celo v tu-
jino.67 Prav v obdobju, ki ga obravnavamo (konec 19. in prva desetletja
20. stoletja), pa so moderne predstave in standardi o tem, kakšno naj bi
bilo tudi kmečko gospodinjstvo (in znotraj teh so poudarjali predvsem
skrb za splošno telesno in bivalno higieno in snago), ki je bilo povsem za-
upano gospodinji, tem nalagali še dodatno delo in (predvsem) poveče-
vali njihov občutek nezadostnosti in neukosti (da ne rečemo, kar zani-
krnosti).
»Poglejte v kmečke bajte, poglejte zanemarjena stanovanja, neokusne ku-
hinje. Groza popade človeka, ako vidi, kako se tukaj gospodinji. Dostikrat
nimajo gospodinje niti pojma o najprimitivnejših opravilih. Ako se jih opo-
zori na ta ali oni nedostatek, ti bodo skomizgnile z rameni ter ti bodo z
usmiljenim nasmehom razlagale, da za take malenkostne stvari vendar ni-
majo časa, ko je na polju toliko dela. Snaga in red sta jim večinoma nepotre-
ben luksus, ki sodi samo v hišo bogatih ljudi.«68
66 V. Š., Ženski svet (1937).
67 Statistični podatki avstrijske poklicne statistike kažejo, da se je pomen ženskega dela v poklicnem ra-
zredu kmetijstvo v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno (pa tudi kasneje) nenehno povečeval:
»Delež žensk med pridobitnimi osebami je presegel polovico že v desetletju med popisoma 1880 in 1890; leta
1890 je bilo dobrih 45 odstotkov vseh vpisanih pridobitnih oseb žensk, deset let pozneje pa jih je bilo že skoraj
54 odstotkov.« Število žensk, pridobitnih v poklicnem razredu kmetijstvo, je v primerjavi s številom mo-
ških bistveno hitreje naraščalo; in tako je bilo, na primer leta 1880 v kmetijstvu pridobitnih 77267 žen-
sk in (še) 93539 moških, leta 1910, ko se je gibanje rasti tudi pri ženskah že obračalo navzdol, pa je bilo v
kmetijstvu med pridobitnimi 109365 žensk in 91148 moških; S. Ž. Žnidaršič, n. d., 139–142.
68 J. Dimnik, Snujte gospodinjske šole, Domače ognjišče (1912), 6.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
(že) v zadnjih desetletjih 19. stoletja imeli nekaj drugih možnosti. S tem
pa so se delovne obremenitve povprečne kmetice povečevale.
»Dejstvo je, da žene na kmetih delajo preveč. Kmečko delo ne pozna
8-urnega delavnika – ampak le delo od zore do mraka – ali kakor pravijo
poleti »od zvezde do zvezde«. To pomeni včasih 16–19 ur napornega dela,
včasih malo manj, nikdar pa ne izpod 14–16 ur. Navada je, da je gospodi-
nja zjutraj prva na nogah in tako je dostikrat mati že utrujena, ko se mlajši
člani družine šele odpravljajo. Saj ni čudo, ko imajo npr. ponekod po pol ure
daleč vodo, v hribih pa hodijo po njo v globoke grape. Zvečer je prav tako.
Ko družina že vse delo opravi, kuha mati še večerjo. In pogosto že vsi spijo,
ko mati še pere in krpa za družno. V tem ukradenem času izven delovnih ur
poklicnega dela opravlja kmečka mati gospodinjske posle.«66
K povečevanju obsega različnih del, ki jih je morala opravljati pov-
prečna kmečka gospodinja, je prispevalo tudi to, da so se moški-možje-
očetje, prej kmečki gospodarji, začeli zaposlovati v drugih poklicnih ra-
zredih ali pa so, za daljši ali krajši čas odhajali na delo drugam, celo v tu-
jino.67 Prav v obdobju, ki ga obravnavamo (konec 19. in prva desetletja
20. stoletja), pa so moderne predstave in standardi o tem, kakšno naj bi
bilo tudi kmečko gospodinjstvo (in znotraj teh so poudarjali predvsem
skrb za splošno telesno in bivalno higieno in snago), ki je bilo povsem za-
upano gospodinji, tem nalagali še dodatno delo in (predvsem) poveče-
vali njihov občutek nezadostnosti in neukosti (da ne rečemo, kar zani-
krnosti).
»Poglejte v kmečke bajte, poglejte zanemarjena stanovanja, neokusne ku-
hinje. Groza popade človeka, ako vidi, kako se tukaj gospodinji. Dostikrat
nimajo gospodinje niti pojma o najprimitivnejših opravilih. Ako se jih opo-
zori na ta ali oni nedostatek, ti bodo skomizgnile z rameni ter ti bodo z
usmiljenim nasmehom razlagale, da za take malenkostne stvari vendar ni-
majo časa, ko je na polju toliko dela. Snaga in red sta jim večinoma nepotre-
ben luksus, ki sodi samo v hišo bogatih ljudi.«68
66 V. Š., Ženski svet (1937).
67 Statistični podatki avstrijske poklicne statistike kažejo, da se je pomen ženskega dela v poklicnem ra-
zredu kmetijstvo v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno (pa tudi kasneje) nenehno povečeval:
»Delež žensk med pridobitnimi osebami je presegel polovico že v desetletju med popisoma 1880 in 1890; leta
1890 je bilo dobrih 45 odstotkov vseh vpisanih pridobitnih oseb žensk, deset let pozneje pa jih je bilo že skoraj
54 odstotkov.« Število žensk, pridobitnih v poklicnem razredu kmetijstvo, je v primerjavi s številom mo-
ških bistveno hitreje naraščalo; in tako je bilo, na primer leta 1880 v kmetijstvu pridobitnih 77267 žen-
sk in (še) 93539 moških, leta 1910, ko se je gibanje rasti tudi pri ženskah že obračalo navzdol, pa je bilo v
kmetijstvu med pridobitnimi 109365 žensk in 91148 moških; S. Ž. Žnidaršič, n. d., 139–142.
68 J. Dimnik, Snujte gospodinjske šole, Domače ognjišče (1912), 6.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
