Page 103 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 103
Gospodinjstvo 101
Ann Oakley85 navaja dve pomembni spremembi, ki sta vplivali na
oblikovanje nove evropske mentalitete v 18. in 19. stoletju86 in ki sta po-
magali lokalizirati mesto žensk v območje zasebnega, družinskega, go-
spodinjskega: prva sprememba zadeva popolno spremembo stanovanjske
arhitekture in kulture, bivalnih standardov in razvoj družinskega življe-
nja, ki se kaže skozi te spremembe, druga pa zadeva odnos do otrok.
»V predindustrijski Angliji so moški otroški posli in vajenci prav tako so-
delovali pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok kakor ženski in vlo-
ga, ki jo je v družini imel oče, je moškega in otroka zbližala veliko bolj ka-
kor v večini družin danes. Ko so še delali doma ali blizu doma, so matere
lahko sodelovale pri produktivnem delu, očetje pa preživljali svoj čas z otro-
ki. Za ženske resda ni veljala stroga delitev na domačo in ekonomsko vlo-
go, a tudi za moške ni. Oče ni bil ločen od svojih otrok, saj so se igrali zra-
ven njega, medtem ko je delal: ‚Moški v vseh družbenih razredih so si vze-
li čas za varovanje in vzgojo svojih otrok /…/ danes pa je popolnoma samo-
umevno, da vse domače delo opravi ženska, medtem ko ga je prej znaten del
opravila skupaj z možem‘.«87
S tem ko so se prostori znotraj družine začeli deliti in specializirati, so
se začeli tudi moški in ženske ločevati pri opravljanju svojega vsakdanje-
ga dela.88 Prvi prostor, ki je bil deležen velike ločitve, je bila prav kuhinja
(sledi ji spalnica): »Prav tukaj je družina začela spreminjati svoje navade;
85 A. Oakley, n. d.
86 Slej ko prej je šlo za več stoletij dolg proces, katerega novodobne korenine moramo skati nekje v zao-
strenih pogojih bivanja v Evropi v 15., predvsem pa 16. in 17. stoletju. Predhodna srednjeveška renesan-
sa je prinesla v Evropo retoriko antičnega seksizma, ki se je kot pazelj prilegal poznoatičnim krščanskim
nazorom o ženskah. Ideje, ki so ostajale dolga stoletja del zaprtih razprav predvsem visokih cerkvenih in
izbranih laičnih intelektualnih krogov, na življenje ljudi niso imele vpliva. Razmere so se začele spremi-
njati v težkih desetletjih evropske zgodovine, ki jih zaznamuje na eni strani globoka družbena kriza, pov-
zročena predvsem z razmerami v zahodni Cerkvi, na drugi strani pa zaostrene podnebne razmere, ki jih
je povzročila mala ledena doba, ki je zajela celino po stoletjih obilja. Epidemije, vojne, usodni razkoli,
pregoni, množične histerije, izraziti upadi populacije, nanovo vzpostavljena razmerja moči, nove prostor-
ske perspektive, nujnost iskanja novih možnosti za preživljanje in ustvarjanje itd. so seveda sprožili spre-
membe v mentaliteti evropskega človeka. Pogosto stara retorika je v novih razmerah pomagala zaživeti
novim vrednotam, novim pogledom, stališčem, predsodkom in jim dodati avtoriteto večnosti, od narave
in Boga zahtevane nujnosti. Tako se je zdela tudi kanonizacija ženske podrejenosti, ki je doživela svoj vr-
hunec v meščanski zakonodaji Napoleonovega code civil leta 1804, le kot zapis sicer večnih, ahistoričnih
razmerij. Da je bila mimikrija popolna, da so tovrstna stališča sestavni del bistva evropske kulture, doka-
zuje tudi to, da se taka razmerja še danes kažejo kot takšna, brezčasovna, od vedno.
87 A. Oakley, n. d., 39.
88 »Hiša z enim prostorom ali dvema je bila najbolj vsakdanje bivališče delavske družine v vsem obdobju in-
dustrializacije in še nekaj časa po njem. V takih okoliščinah gospodinjstvo ni bila ločena dejavnost, kakor je
zdaj,« pravi A. Oakley, n. d., 36. Nič drugačna ni bila situacija pri nas: po podatkih, ki so jih zbrali ko-
nec 19. stoletja med delavci in delavkami avstrijskih tobačnih tovarn, »je kar 48 % tobačnih delavcev žive-
lo z družinami v stanovanjih, ki so imela samo po en prostor … Z anketo je bilo tudi ugotovljeno, da so v eno-
sobnih stanovanjih v povprečju živele po štiri osebe.« Tatjana Čepič, Opojnost tobaka (1991), 32.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Ann Oakley85 navaja dve pomembni spremembi, ki sta vplivali na
oblikovanje nove evropske mentalitete v 18. in 19. stoletju86 in ki sta po-
magali lokalizirati mesto žensk v območje zasebnega, družinskega, go-
spodinjskega: prva sprememba zadeva popolno spremembo stanovanjske
arhitekture in kulture, bivalnih standardov in razvoj družinskega življe-
nja, ki se kaže skozi te spremembe, druga pa zadeva odnos do otrok.
»V predindustrijski Angliji so moški otroški posli in vajenci prav tako so-
delovali pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok kakor ženski in vlo-
ga, ki jo je v družini imel oče, je moškega in otroka zbližala veliko bolj ka-
kor v večini družin danes. Ko so še delali doma ali blizu doma, so matere
lahko sodelovale pri produktivnem delu, očetje pa preživljali svoj čas z otro-
ki. Za ženske resda ni veljala stroga delitev na domačo in ekonomsko vlo-
go, a tudi za moške ni. Oče ni bil ločen od svojih otrok, saj so se igrali zra-
ven njega, medtem ko je delal: ‚Moški v vseh družbenih razredih so si vze-
li čas za varovanje in vzgojo svojih otrok /…/ danes pa je popolnoma samo-
umevno, da vse domače delo opravi ženska, medtem ko ga je prej znaten del
opravila skupaj z možem‘.«87
S tem ko so se prostori znotraj družine začeli deliti in specializirati, so
se začeli tudi moški in ženske ločevati pri opravljanju svojega vsakdanje-
ga dela.88 Prvi prostor, ki je bil deležen velike ločitve, je bila prav kuhinja
(sledi ji spalnica): »Prav tukaj je družina začela spreminjati svoje navade;
85 A. Oakley, n. d.
86 Slej ko prej je šlo za več stoletij dolg proces, katerega novodobne korenine moramo skati nekje v zao-
strenih pogojih bivanja v Evropi v 15., predvsem pa 16. in 17. stoletju. Predhodna srednjeveška renesan-
sa je prinesla v Evropo retoriko antičnega seksizma, ki se je kot pazelj prilegal poznoatičnim krščanskim
nazorom o ženskah. Ideje, ki so ostajale dolga stoletja del zaprtih razprav predvsem visokih cerkvenih in
izbranih laičnih intelektualnih krogov, na življenje ljudi niso imele vpliva. Razmere so se začele spremi-
njati v težkih desetletjih evropske zgodovine, ki jih zaznamuje na eni strani globoka družbena kriza, pov-
zročena predvsem z razmerami v zahodni Cerkvi, na drugi strani pa zaostrene podnebne razmere, ki jih
je povzročila mala ledena doba, ki je zajela celino po stoletjih obilja. Epidemije, vojne, usodni razkoli,
pregoni, množične histerije, izraziti upadi populacije, nanovo vzpostavljena razmerja moči, nove prostor-
ske perspektive, nujnost iskanja novih možnosti za preživljanje in ustvarjanje itd. so seveda sprožili spre-
membe v mentaliteti evropskega človeka. Pogosto stara retorika je v novih razmerah pomagala zaživeti
novim vrednotam, novim pogledom, stališčem, predsodkom in jim dodati avtoriteto večnosti, od narave
in Boga zahtevane nujnosti. Tako se je zdela tudi kanonizacija ženske podrejenosti, ki je doživela svoj vr-
hunec v meščanski zakonodaji Napoleonovega code civil leta 1804, le kot zapis sicer večnih, ahistoričnih
razmerij. Da je bila mimikrija popolna, da so tovrstna stališča sestavni del bistva evropske kulture, doka-
zuje tudi to, da se taka razmerja še danes kažejo kot takšna, brezčasovna, od vedno.
87 A. Oakley, n. d., 39.
88 »Hiša z enim prostorom ali dvema je bila najbolj vsakdanje bivališče delavske družine v vsem obdobju in-
dustrializacije in še nekaj časa po njem. V takih okoliščinah gospodinjstvo ni bila ločena dejavnost, kakor je
zdaj,« pravi A. Oakley, n. d., 36. Nič drugačna ni bila situacija pri nas: po podatkih, ki so jih zbrali ko-
nec 19. stoletja med delavci in delavkami avstrijskih tobačnih tovarn, »je kar 48 % tobačnih delavcev žive-
lo z družinami v stanovanjih, ki so imela samo po en prostor … Z anketo je bilo tudi ugotovljeno, da so v eno-
sobnih stanovanjih v povprečju živele po štiri osebe.« Tatjana Čepič, Opojnost tobaka (1991), 32.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
