Page 101 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 101
Gospodinjstvo 99
Ne glede na vso propagando so kranjske ženske ostajale pridobitne
(pogosto tudi zaposlene v današnjem pomenu pojma) tudi potem, ko so
postale žene in matere.81 Edino statistično opaznejšo izjemo predstavlja
na Kranjskem politični okraj Ljubljana-mesto, v katerem je naraščanje
števila poročenih in hkrati vzdrževanih žensk-žena opaznejše. »Podob-
no sliko nizke udeležbe žensk v svetu merljivega in (morda celo) plačanega
dela nam kažejo tudi podatki za druga tedanja evropska in državna mesta.
Na Dunaju je bil delež pridobitnih žensk še manjši kakor v Ljubljani in se
je v teh desetletjih gibal niže od 30 odstotkov vseh Dunajčank. Majhni de-
leži pridobitnih žensk so šli v Ljubljani- mestu najprej na račun večjega šte-
vila vzdrževanih žensk /…/, tako je bila v povprečju vzdrževana približno
polovica Ljubljančank. Za Ljubljano-mesto pa je bil značilen, tako kot tudi
za druga večja, bolj meščanska evropska in državna mesta, velik delež hišnih
pomočnic /…/, kar vsaka druga /kranjska/ služkinja je služila v Ljubljani-
mestu …«82 Glede na siceršnje kranjske razmere pa so visoki deleži vzdr-
ževanih poročenih žensk in veliko število služkinj, ki jih najdemo pri nas
le v mestih (predvsem v Ljubljani) zunanji, statistično merljivi pokazate-
lji neke nove, (sedaj) meščanske kulture in ideologije. Med obema vojna-
ma je bila na primer pri nas med zaposlenimi delavkami večina, celo 72
odstotkov, poročenih in večina teh je poleg svojega poklicnega, pridobi-
tnega dela (seveda) opravljala še neplačano gospodinjsko delo v lastnem
domu. »Značilno se mi zdi,« beremo v članku o položaju slovenskih žena
v času pred drugo vojno, »da ima od 12.816 ljubljanskih gospodinjstev le
4.034 – torej ena tretjina – hišno pomočnico, druge gospodinje si pomagajo
s postrežnicami, mnoge pa so sploh brez vsake pomoči.«83
81 Res pa je, da so ženske po poroki spremenile ne le zakonski stan, ampak tudi svoj pridobitni status.
Lahko bi rekli, da so s tem spremenile tudi svoj položaj v družbi, natančneje v tistem njenem pomemb-
nem delu, ki zadeva delo in hierarhijo znotraj delovnih odnosov. Večina deklet, vpisanih pred poroko v
pridobitni status samostojnih, je prestopila po poroki med pridobitni status pomagajočih doma, status,
v katerega so se vpisovale ženske, ki so ob tem, da so bile gospodinje, aktivno sodelovale tudi v kateri od
družinskih pridobitnih dejavnosti oz. so vsaj menile, da to počnejo na pridobiten način. Njihovi zakon-
ski partnerji pa so se ob popisu vpisovali kot samostojni pridobitni. Tovrstnih premikov seveda ni mo-
glo biti tam, kjer je bil delodajalec tuja oseba, v pridobitnih statusih nameščencev, delavcev in dninarjev,
prav tako ne pri (statistično) nepridobitnih služkinjah. In res je tudi, da bomo našli najmanj poročenih
pridobitnih žensk v poklicnem razredu industrija in obrt avstrijske poklicne statistike. Organizacija dela
je bila v tem poklicnem razredu še posebej neugodna za poročene ženske s statusom delavk. Izjema je bila
na Kranjskem, že omenjena, ljubljanska tobačna tovarna, ki je bila v državnih rokah in so zato v njej bolj,
čeprav ne povsem, upoštevali zaščitno delavsko zakonodajo (pokojninsko zavarovanje, posebno varstvo
nosečnic, ki so imele pravico do najmanj štirih tednov porodniškega dopusta, doječe matere so lahko pri-
hajale na delo pol ure kasneje, v 20. stoletju so organizirali otroško varstvo znotraj tovarne itd.).
82 S. Ž. Žnidaršič, n. d., 135.
83 O. G., Ženski svet (1937), 173–178.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Ne glede na vso propagando so kranjske ženske ostajale pridobitne
(pogosto tudi zaposlene v današnjem pomenu pojma) tudi potem, ko so
postale žene in matere.81 Edino statistično opaznejšo izjemo predstavlja
na Kranjskem politični okraj Ljubljana-mesto, v katerem je naraščanje
števila poročenih in hkrati vzdrževanih žensk-žena opaznejše. »Podob-
no sliko nizke udeležbe žensk v svetu merljivega in (morda celo) plačanega
dela nam kažejo tudi podatki za druga tedanja evropska in državna mesta.
Na Dunaju je bil delež pridobitnih žensk še manjši kakor v Ljubljani in se
je v teh desetletjih gibal niže od 30 odstotkov vseh Dunajčank. Majhni de-
leži pridobitnih žensk so šli v Ljubljani- mestu najprej na račun večjega šte-
vila vzdrževanih žensk /…/, tako je bila v povprečju vzdrževana približno
polovica Ljubljančank. Za Ljubljano-mesto pa je bil značilen, tako kot tudi
za druga večja, bolj meščanska evropska in državna mesta, velik delež hišnih
pomočnic /…/, kar vsaka druga /kranjska/ služkinja je služila v Ljubljani-
mestu …«82 Glede na siceršnje kranjske razmere pa so visoki deleži vzdr-
ževanih poročenih žensk in veliko število služkinj, ki jih najdemo pri nas
le v mestih (predvsem v Ljubljani) zunanji, statistično merljivi pokazate-
lji neke nove, (sedaj) meščanske kulture in ideologije. Med obema vojna-
ma je bila na primer pri nas med zaposlenimi delavkami večina, celo 72
odstotkov, poročenih in večina teh je poleg svojega poklicnega, pridobi-
tnega dela (seveda) opravljala še neplačano gospodinjsko delo v lastnem
domu. »Značilno se mi zdi,« beremo v članku o položaju slovenskih žena
v času pred drugo vojno, »da ima od 12.816 ljubljanskih gospodinjstev le
4.034 – torej ena tretjina – hišno pomočnico, druge gospodinje si pomagajo
s postrežnicami, mnoge pa so sploh brez vsake pomoči.«83
81 Res pa je, da so ženske po poroki spremenile ne le zakonski stan, ampak tudi svoj pridobitni status.
Lahko bi rekli, da so s tem spremenile tudi svoj položaj v družbi, natančneje v tistem njenem pomemb-
nem delu, ki zadeva delo in hierarhijo znotraj delovnih odnosov. Večina deklet, vpisanih pred poroko v
pridobitni status samostojnih, je prestopila po poroki med pridobitni status pomagajočih doma, status,
v katerega so se vpisovale ženske, ki so ob tem, da so bile gospodinje, aktivno sodelovale tudi v kateri od
družinskih pridobitnih dejavnosti oz. so vsaj menile, da to počnejo na pridobiten način. Njihovi zakon-
ski partnerji pa so se ob popisu vpisovali kot samostojni pridobitni. Tovrstnih premikov seveda ni mo-
glo biti tam, kjer je bil delodajalec tuja oseba, v pridobitnih statusih nameščencev, delavcev in dninarjev,
prav tako ne pri (statistično) nepridobitnih služkinjah. In res je tudi, da bomo našli najmanj poročenih
pridobitnih žensk v poklicnem razredu industrija in obrt avstrijske poklicne statistike. Organizacija dela
je bila v tem poklicnem razredu še posebej neugodna za poročene ženske s statusom delavk. Izjema je bila
na Kranjskem, že omenjena, ljubljanska tobačna tovarna, ki je bila v državnih rokah in so zato v njej bolj,
čeprav ne povsem, upoštevali zaščitno delavsko zakonodajo (pokojninsko zavarovanje, posebno varstvo
nosečnic, ki so imele pravico do najmanj štirih tednov porodniškega dopusta, doječe matere so lahko pri-
hajale na delo pol ure kasneje, v 20. stoletju so organizirali otroško varstvo znotraj tovarne itd.).
82 S. Ž. Žnidaršič, n. d., 135.
83 O. G., Ženski svet (1937), 173–178.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
