Page 56 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 56
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
Tudi med ljustvom so krožila razna spoznanja o različnih zunanjih
vplivih na dojenje in doječe matere na okolje; za varnost doječe matere so
še najbolj poskrbele različne vraže, na primer tista, da dojilja vsako jed, ki
se je loti pripravljati, pokvari, zato naj ženska, dokler doji, ne kuha, kar je
praktično pomenilo, da ji kuhajo drugi. Materino mleko je še v obdobju
med obema vojnama veljalo za tabu (tako kot je bila za tabu razglašena
kar cela ženska po porodu in jo je očistilo šele ponovno vpeljevanje v cer-
kveni skupnosti); verjeli so na primer, »da more doječa žena izgubiti mle-
ko ali povzročiti nesrečo v hlevu, predno ni blagoslovljena«.121 Vsekakor
pa je bilo »splošno znano in dokazano, da vpliva duševno razburjenje na iz-
ločitev mleka. Ako se dojilka prestraši ali razjezi, dobi lahko dojenček drisko
in krče v trebuhu … V enem takih slučajev so grdo ravnali z mlado mater-
jo, kar je vplivalo nanjo tako razburljivo, da je drugi dan dobil otrok drisko,
četrti dan je bil pa že mrtev,« pravi Maca,122 dopisnica Ženskega sveta, in
pristavlja: »Doječi materi je torej vsa okolica dolžna največje obzirnosti, ako
hočemo, da bodi njeno hranivo otroku – blagoslov.«
Dojenje je torej zahtevalo od matere ali dojilje red. »Red v dojenju je
važen tako za otroka kakor za mater,« je trdil dr. Dragaš. Dolžnost matere
ni zgolj otroka nahraniti z najboljšo možno hrano, s pravilnim, rednim
dojenjem mati otroka tudi vzgaja.123 Z dojenjem, ki naj se ponavlja v ena-
54 komernih, ne prepogostih časovnih intervalih (na tri ali štiri ure, odvi-
sno od otrokove starosti in kondicije) in ki naj ne traja predolgo (okoli
15 minut bo dovolj, pravijo strokovnjaki), prenaša mati na otroka sporo-
čila, vrednote in navade, ki presegajo zgolj potešitev lakote, ter že v kali
zatira slaba nagnjenja pri otroku. Prva lekcija, ki se je mora otrok nauči-
ti, ko pride na svet, je, da je treba znati počakati, da prideš na vrsto. In to
vednost more (in mora) prenesti otroku mati prav skozi obredje hranje-
nja, pa naj bo to dojenje ali umetno hranjenje s pomočjo stekleničk. Prva
odreka doleti otroka pri številu obrokov; otrok bi sesal kar se da pogo-
sto, kar »seveda škoduje materi in otroku«,124 svari zdravnica. Sledi lekcija
o nočni vzdržnosti od hrane, kajti »nočno poglavje je prvo vzgojno delo mi-
sleče matere«. Zdravnica podčrtuje svoj nasvet materam, ko pravi: »Pono-
či pa pazimo že od prvega dne poroda na strog mir. Zadnjo jed naj /otrok/
dobi ob desetih zvečer, prvo pa zjutraj ob petih ali šestih, medtem pa ostani-
121 U., Razgovori. Odgovori, Ženski svet (1924), 48.
122 Maca, Izvestja. Materinstvo, Ženski svet (1924), 261.
123 »Za otroka je red važen zato, ker se moramo ozirati na njegova prebavila; /…/ drugič pa je to važno tudi gle-
de na vzgojo otroka. Za mater je potreben red v dojenju zato, da si ve urediti čas in uravnati gospodinjske posle.
Mati se ne more mirno posvetiti svojemu delu, ako ne ve, kdaj bi dojila.« B. Dragaš, n. d., 86.
124 A. Fischer-Dückelmann, n. d., 82.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Tudi med ljustvom so krožila razna spoznanja o različnih zunanjih
vplivih na dojenje in doječe matere na okolje; za varnost doječe matere so
še najbolj poskrbele različne vraže, na primer tista, da dojilja vsako jed, ki
se je loti pripravljati, pokvari, zato naj ženska, dokler doji, ne kuha, kar je
praktično pomenilo, da ji kuhajo drugi. Materino mleko je še v obdobju
med obema vojnama veljalo za tabu (tako kot je bila za tabu razglašena
kar cela ženska po porodu in jo je očistilo šele ponovno vpeljevanje v cer-
kveni skupnosti); verjeli so na primer, »da more doječa žena izgubiti mle-
ko ali povzročiti nesrečo v hlevu, predno ni blagoslovljena«.121 Vsekakor
pa je bilo »splošno znano in dokazano, da vpliva duševno razburjenje na iz-
ločitev mleka. Ako se dojilka prestraši ali razjezi, dobi lahko dojenček drisko
in krče v trebuhu … V enem takih slučajev so grdo ravnali z mlado mater-
jo, kar je vplivalo nanjo tako razburljivo, da je drugi dan dobil otrok drisko,
četrti dan je bil pa že mrtev,« pravi Maca,122 dopisnica Ženskega sveta, in
pristavlja: »Doječi materi je torej vsa okolica dolžna največje obzirnosti, ako
hočemo, da bodi njeno hranivo otroku – blagoslov.«
Dojenje je torej zahtevalo od matere ali dojilje red. »Red v dojenju je
važen tako za otroka kakor za mater,« je trdil dr. Dragaš. Dolžnost matere
ni zgolj otroka nahraniti z najboljšo možno hrano, s pravilnim, rednim
dojenjem mati otroka tudi vzgaja.123 Z dojenjem, ki naj se ponavlja v ena-
54 komernih, ne prepogostih časovnih intervalih (na tri ali štiri ure, odvi-
sno od otrokove starosti in kondicije) in ki naj ne traja predolgo (okoli
15 minut bo dovolj, pravijo strokovnjaki), prenaša mati na otroka sporo-
čila, vrednote in navade, ki presegajo zgolj potešitev lakote, ter že v kali
zatira slaba nagnjenja pri otroku. Prva lekcija, ki se je mora otrok nauči-
ti, ko pride na svet, je, da je treba znati počakati, da prideš na vrsto. In to
vednost more (in mora) prenesti otroku mati prav skozi obredje hranje-
nja, pa naj bo to dojenje ali umetno hranjenje s pomočjo stekleničk. Prva
odreka doleti otroka pri številu obrokov; otrok bi sesal kar se da pogo-
sto, kar »seveda škoduje materi in otroku«,124 svari zdravnica. Sledi lekcija
o nočni vzdržnosti od hrane, kajti »nočno poglavje je prvo vzgojno delo mi-
sleče matere«. Zdravnica podčrtuje svoj nasvet materam, ko pravi: »Pono-
či pa pazimo že od prvega dne poroda na strog mir. Zadnjo jed naj /otrok/
dobi ob desetih zvečer, prvo pa zjutraj ob petih ali šestih, medtem pa ostani-
121 U., Razgovori. Odgovori, Ženski svet (1924), 48.
122 Maca, Izvestja. Materinstvo, Ženski svet (1924), 261.
123 »Za otroka je red važen zato, ker se moramo ozirati na njegova prebavila; /…/ drugič pa je to važno tudi gle-
de na vzgojo otroka. Za mater je potreben red v dojenju zato, da si ve urediti čas in uravnati gospodinjske posle.
Mati se ne more mirno posvetiti svojemu delu, ako ne ve, kdaj bi dojila.« B. Dragaš, n. d., 86.
124 A. Fischer-Dückelmann, n. d., 82.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
