Page 52 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 52
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
v takih presledkih, kakor bi bilo za otrokovo prebavo potrebno«.104 Veliko
zdravnikov in laikov je v tistem času opozarjalo na zaplete, ki so se po-
javljali zaradi zaposlenosti matere in neustreznosti nadomestne hrane ter
varstva za majhnega otroka. Ob tem, da so najpogosteje iskali in našli re-
šitev v tem, da ostanejo matere po porodu pač doma in svoje otroke doji-
jo, je realno življenje to veliko ženskam, predvsem najrevnejšim, onemo-
gočalo. Delavska zaščitna zakonodaja prve Jugoslavije je sicer uzakonila
pravico žensk, da svoje otroke dojijo; zakonodaja je predvidevala, da mo-
rajo imeti delavke, ki so matere in dojijo, v industriji na vsakih pet delov-
nih ur pravico do tridesetminutnega odmora zato, da gredo domov po-
dojit otroka, oz. petnajst minut odmora, če imajo otroka v tovarniških
jaslih, toda … Prva pravica je bila v glavnem brez vrednosti, saj so priha-
jale ženske v tovarne na delo (tudi) od daleč in večinoma niso stanova-
le v tovarniški senci. Druga pravica pa je bila omejena s (samo)voljo la-
stnika, če je spoštoval zakon in ustanovil posebne tovarniške jasli v vseh
obratih, v katerih je bilo zaposlenih najmanj sto žensk, od katerih jih je
vsaj petindvajset imelo majhne otroke.105 Dr. Dragaš je pri svojih nasve-
tih sledil realnosti in ločeval ženske glede na njihov socialni status: na ti-
ste, ki so bile zavarovane za čas pred in po porodu (nameščenke in delav-
ke, zaposlene v industriji)106 in katerih dolžnost je bila, »ostati doma, da
50 otrok ne strada,« in na tiste ženske, »ki niso zavarovan, in imajo svojo la-
stno eksistenco, ki bi bila ogrožena, če bi ostale doma – so oproščene rednega
dojenja«;107 in te so bile v večini.
Poleg socialnih razmer oz. materine zaposlenosti izven doma so zdrav-
niki opravičevali matere dojenja še zaradi zdravstvenih razlogov, kot
so bili na primer: tuberkuloza pri materi,108 sifilis,109 akutne nalezljive
bolezni,110 vnovična materina nosečnost111 itd. Če iz katerega koli razloga
»mati odpove ali če otrok ob prsih neče prav uspevati, kar se pri slabotnih in
104 B. Dragaš, n. d., 75–76.
105 V Ženskem svetu lahko beremo, da »pri nas takih jasli nikjer ni, ker se pač podjetniki ne brigajo za popisan
papir in jih nihče k temu ne prisili.« S. E., Ženski svet (1936), 98.
106 Po podatkih OUZD je bilo leta 1937 pri nas zavarovanih 33.091 delavk.
107 B. Dragaš, n. d., 76.
108 »Jetika dojenje docela ovira, če je odprta, tako da mati izloča tuberkulozne bacile. Zdravnik odloča, kdaj je potreb-
no, da odstavi otroka. Kostna tuberkuloza ne more biti vzrok, da mati otroka ne doji.« B. Dragaš, n. d., 81–82.
109 »Sifilitična mati lahko doji sifilitičnega otroka. Če pa se je otrok rodil od zdrave matere, a mati pozneje obo-
li za sifilisom, tedaj ne sme dojiti svojega otroka, ki je zdrav.« B. Dragaš, n. d., 82.
110 »Tifus, griža, davica. V teh primerih mati otroka lahko doji. Paziti pa mora, da skrbno razkuži vse, kar pri-
de z otrokom v stik. O vsem tem odloča zdravnik.« B. Dragaš, n. m.
111 »Pri ponovni nosečnosti sta dve možnosti: če je mati zdrava in dovolj krepka, tedaj naj doji, posebno če je
otrok slaboten in ni dovolj star … Če je mati slaba in otrok preslab, mora odločiti zdravnik, kako naj potem
otroka hranimo.« B. Dragaš, n. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
v takih presledkih, kakor bi bilo za otrokovo prebavo potrebno«.104 Veliko
zdravnikov in laikov je v tistem času opozarjalo na zaplete, ki so se po-
javljali zaradi zaposlenosti matere in neustreznosti nadomestne hrane ter
varstva za majhnega otroka. Ob tem, da so najpogosteje iskali in našli re-
šitev v tem, da ostanejo matere po porodu pač doma in svoje otroke doji-
jo, je realno življenje to veliko ženskam, predvsem najrevnejšim, onemo-
gočalo. Delavska zaščitna zakonodaja prve Jugoslavije je sicer uzakonila
pravico žensk, da svoje otroke dojijo; zakonodaja je predvidevala, da mo-
rajo imeti delavke, ki so matere in dojijo, v industriji na vsakih pet delov-
nih ur pravico do tridesetminutnega odmora zato, da gredo domov po-
dojit otroka, oz. petnajst minut odmora, če imajo otroka v tovarniških
jaslih, toda … Prva pravica je bila v glavnem brez vrednosti, saj so priha-
jale ženske v tovarne na delo (tudi) od daleč in večinoma niso stanova-
le v tovarniški senci. Druga pravica pa je bila omejena s (samo)voljo la-
stnika, če je spoštoval zakon in ustanovil posebne tovarniške jasli v vseh
obratih, v katerih je bilo zaposlenih najmanj sto žensk, od katerih jih je
vsaj petindvajset imelo majhne otroke.105 Dr. Dragaš je pri svojih nasve-
tih sledil realnosti in ločeval ženske glede na njihov socialni status: na ti-
ste, ki so bile zavarovane za čas pred in po porodu (nameščenke in delav-
ke, zaposlene v industriji)106 in katerih dolžnost je bila, »ostati doma, da
50 otrok ne strada,« in na tiste ženske, »ki niso zavarovan, in imajo svojo la-
stno eksistenco, ki bi bila ogrožena, če bi ostale doma – so oproščene rednega
dojenja«;107 in te so bile v večini.
Poleg socialnih razmer oz. materine zaposlenosti izven doma so zdrav-
niki opravičevali matere dojenja še zaradi zdravstvenih razlogov, kot
so bili na primer: tuberkuloza pri materi,108 sifilis,109 akutne nalezljive
bolezni,110 vnovična materina nosečnost111 itd. Če iz katerega koli razloga
»mati odpove ali če otrok ob prsih neče prav uspevati, kar se pri slabotnih in
104 B. Dragaš, n. d., 75–76.
105 V Ženskem svetu lahko beremo, da »pri nas takih jasli nikjer ni, ker se pač podjetniki ne brigajo za popisan
papir in jih nihče k temu ne prisili.« S. E., Ženski svet (1936), 98.
106 Po podatkih OUZD je bilo leta 1937 pri nas zavarovanih 33.091 delavk.
107 B. Dragaš, n. d., 76.
108 »Jetika dojenje docela ovira, če je odprta, tako da mati izloča tuberkulozne bacile. Zdravnik odloča, kdaj je potreb-
no, da odstavi otroka. Kostna tuberkuloza ne more biti vzrok, da mati otroka ne doji.« B. Dragaš, n. d., 81–82.
109 »Sifilitična mati lahko doji sifilitičnega otroka. Če pa se je otrok rodil od zdrave matere, a mati pozneje obo-
li za sifilisom, tedaj ne sme dojiti svojega otroka, ki je zdrav.« B. Dragaš, n. d., 82.
110 »Tifus, griža, davica. V teh primerih mati otroka lahko doji. Paziti pa mora, da skrbno razkuži vse, kar pri-
de z otrokom v stik. O vsem tem odloča zdravnik.« B. Dragaš, n. m.
111 »Pri ponovni nosečnosti sta dve možnosti: če je mati zdrava in dovolj krepka, tedaj naj doji, posebno če je
otrok slaboten in ni dovolj star … Če je mati slaba in otrok preslab, mora odločiti zdravnik, kako naj potem
otroka hranimo.« B. Dragaš, n. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
