Page 23 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 23
Materinstvo 21
»Materinstvo je postalo skoraj vera; vse vrline, ki so jih imeli za »ženske«
– občutljivost, sočutje, potrpežljivost, samopožrtvovalnost, čednost, nežnost,
vdanost in visoko moralnost – so se zbrale v podobi Matere. Ženske niso bile
več tako pomembne kot upraviteljice gospodinjstva, ampak so postale »mo-
ralno tkivo v družinski dieti. Odgovorne so bile za to, da je dom miren, har-
moničen in za moža in otroke moralno spodbujajoč«, zatočišče pred pokvar-
jenostjo na delu, kraj sladkosti in miline.«4
Slovenka, prva prava slovenska ženska revija, ki jo je začela leta 1897
urejati Marica Nadlišek v Trstu, kasneje tudi Bartol, je bila tudi prva, ki
je med Slovenke prinašala nove poglede o materinstvu, o pomenu/-ih in
poslanstvu materinstva v novih razmerah, v novih časih itd. Na začetku
so bila besedila splošnejše narave in v njih so se avtorice in avtorji bolj kot
čemu drugemu predajali moraliziranju in idealiziranju, tudi zato, ker so
bile prve sodelavke Slovenke mlade, večinoma samske in po poklicu po-
gosto učiteljice. Zato ker je bila njihova vednost o vsakdanu žensk in ma-
ter različnih slojev tako rekoč nična, je bil njihov pogled na to, kakšni naj
bi bila tista prava ženska in mati, izrazito idealističen, celo romantičen,
pogosto pa povzet kar po tujih virih, najverjetneje pa daleč stran od do-
mačih zgledov, ki si jim jih lahko nudile matere in stare matere.5 Teda-
nja retorika avtoric se ni bistveno razlikovala od tiste izpod moških pe-
res: idealizirano materinstvo, ki so ga skoraj vedno povezovali z nedoje-
mljivim odrekanjem in vsakovrstnim trpljenjem, je bilo od nekdaj in naj
bi tudi ostalo edina, sveta dolžnost in sanjani ideal vsake odrasle žen-
ske. »Lepa, sveta je naloga matere: njeno ljubeče srce zasaja v mlada otročja
srca prve kali bodočega razvitka, napenja one strune, po katerih zvuči po-
tem rada pesem vsega življenja!« 6 pravi Celestin, Josip Korošec mu pritr-
juje: »Kaj ti je bila skrbna /.../ mati gotovo ne pozabiš tudi v 60. letu svoje-
ga življenja.« 7
Obdobje druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja je bil čas,
ko se je javna beseda uveljavljala in nato tudi zasedla tisto osrednje in celo
odločujoče mesto pri oblikovanju javnega mnenja, prepričanj in stališč,
ki ga ima še danes. Lahko bi rekli, da ravno ob pravem času, ko so se ve-
dno nova in nova znanstvena spoznanja kar kopičila, je prav revialni tisk
poskrbel za njihov prevod v preprostejšo, laikom razumljivo besedo. S so-
4 Sheila Kitzinger, Me, matere, Ljubljana 1994, 173.
5 »Vsekakor pa je potrebno upoštevati tudi vpliv siceršnje socialne neenakosti žensk na njihova stališča in bese-
dišče,« kot opozarja Maca Jogan, n. d.
6 Fran J. Celestin, Žensko vprašanje, Ljubljanski zvon (1884), 162. Članek je povzela Slovenka še leta 1900.
7 Josip Korošec, Materina dolžnost, Slovenka (1897), 8–9.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
»Materinstvo je postalo skoraj vera; vse vrline, ki so jih imeli za »ženske«
– občutljivost, sočutje, potrpežljivost, samopožrtvovalnost, čednost, nežnost,
vdanost in visoko moralnost – so se zbrale v podobi Matere. Ženske niso bile
več tako pomembne kot upraviteljice gospodinjstva, ampak so postale »mo-
ralno tkivo v družinski dieti. Odgovorne so bile za to, da je dom miren, har-
moničen in za moža in otroke moralno spodbujajoč«, zatočišče pred pokvar-
jenostjo na delu, kraj sladkosti in miline.«4
Slovenka, prva prava slovenska ženska revija, ki jo je začela leta 1897
urejati Marica Nadlišek v Trstu, kasneje tudi Bartol, je bila tudi prva, ki
je med Slovenke prinašala nove poglede o materinstvu, o pomenu/-ih in
poslanstvu materinstva v novih razmerah, v novih časih itd. Na začetku
so bila besedila splošnejše narave in v njih so se avtorice in avtorji bolj kot
čemu drugemu predajali moraliziranju in idealiziranju, tudi zato, ker so
bile prve sodelavke Slovenke mlade, večinoma samske in po poklicu po-
gosto učiteljice. Zato ker je bila njihova vednost o vsakdanu žensk in ma-
ter različnih slojev tako rekoč nična, je bil njihov pogled na to, kakšni naj
bi bila tista prava ženska in mati, izrazito idealističen, celo romantičen,
pogosto pa povzet kar po tujih virih, najverjetneje pa daleč stran od do-
mačih zgledov, ki si jim jih lahko nudile matere in stare matere.5 Teda-
nja retorika avtoric se ni bistveno razlikovala od tiste izpod moških pe-
res: idealizirano materinstvo, ki so ga skoraj vedno povezovali z nedoje-
mljivim odrekanjem in vsakovrstnim trpljenjem, je bilo od nekdaj in naj
bi tudi ostalo edina, sveta dolžnost in sanjani ideal vsake odrasle žen-
ske. »Lepa, sveta je naloga matere: njeno ljubeče srce zasaja v mlada otročja
srca prve kali bodočega razvitka, napenja one strune, po katerih zvuči po-
tem rada pesem vsega življenja!« 6 pravi Celestin, Josip Korošec mu pritr-
juje: »Kaj ti je bila skrbna /.../ mati gotovo ne pozabiš tudi v 60. letu svoje-
ga življenja.« 7
Obdobje druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja je bil čas,
ko se je javna beseda uveljavljala in nato tudi zasedla tisto osrednje in celo
odločujoče mesto pri oblikovanju javnega mnenja, prepričanj in stališč,
ki ga ima še danes. Lahko bi rekli, da ravno ob pravem času, ko so se ve-
dno nova in nova znanstvena spoznanja kar kopičila, je prav revialni tisk
poskrbel za njihov prevod v preprostejšo, laikom razumljivo besedo. S so-
4 Sheila Kitzinger, Me, matere, Ljubljana 1994, 173.
5 »Vsekakor pa je potrebno upoštevati tudi vpliv siceršnje socialne neenakosti žensk na njihova stališča in bese-
dišče,« kot opozarja Maca Jogan, n. d.
6 Fran J. Celestin, Žensko vprašanje, Ljubljanski zvon (1884), 162. Članek je povzela Slovenka še leta 1900.
7 Josip Korošec, Materina dolžnost, Slovenka (1897), 8–9.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
