Page 25 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 25
Materinstvo 23
mati s takim otrokom! Vedno ga mora kdo spremljati, ako hoče iti v temno
sobo. Ure in ure mora mati presedeti pri njem, držati ga za roko ali za gla-
vo in mu peti. Težko je kasneje odvaditi otroka plašljivosti, zato je bolje, da
mu je ne privzgojimo. Že iz malega ga navajajmo, da bo sam v temi. Bav-
bavi, črni možje, pošasti in drugi duhovi teme naj izginejo iz naših pravljic,
če hočemo, da bodo živci naše dece zdravi in močni.« 11
»Nosečnost in duševno stanje žene. Nosečnost pomeni za ženo velik pre-
obrat v njenem telesnem in duševnem življenju … Žena, ki trpi v nosečno-
sti, je v breme vsej družini, marsikdaj se maščuje to trpljenje tudi na otro-
ku. Zato bi morali domači, posebej pa mož, uvažavati njeno izredno stanje
ter storiti vse, da ji olajšajo muke. Težka dela, jeze, skrbi so kakor udarci na
njen organizem in dušo. Da se še dobe tašče, svakinje, možje, ki se ne ozirajo
na trpečo ženo ali jo celo namenoma trpinčijo, je pač znamenje njih moral-
ne pokvarjenosti in neizobraženosti. Celo z živaljo postopa človek milejše, pa
bi ne imel sočutja in spoštovanja do žene, nositeljice novega človeka!« 12
»Mesečno perilo … Že pred več leti je dunajski zdravnik Schick opazoval
čuden pojav pri svoji služkinji: Ko je imela perilo, so v njeni roki neverjetno
hitro ovenele vrtnice, anemone, bele krizanteme in tobakov cvet /…/ je pač
zdravnik sklepal, da mora žena izločati ob dotičnem času posebne ško-
dljive snovi /poudarjeno v izvirniku/ … Zato mislijo sedaj, a natančno še
niso dognali, da se tvori takrat v krvi neki strup; ob perilu namreč umre po-
sebna jajčna celica, ki povzroča krvavenje in najbrže tudi ta strup. Ta strup
pa deluje, kakor sedaj sklepa zdravniška veda, na zunaj in naznotraj. V tele-
su povzroča krče, utrujenost, bolečine v glavi, želodcu itd., na zunaj pa se ja-
vlja – seveda le v izjemnih slučajih – kot škodljiv vpliv na rože, kvas idr.«13
V besedilih najrazličnejših zvrsti, vrst in namenov tako v 19. stoletju,
še v mnogo bolj izoblikovani podobi pa v 20. stoletju, se srečujemo s prav
posebnim pogledom na žensko-mater, s pogledom, ki z realnostjo živih
žensk ni imel veliko skupnega. Avtorji in avtorice so izoblikovali pravi
kult materinstva; idealni materi, glavni svečenici tega kulta, pa je imela
še največ možnosti, da se ji približa ženska-mati-gospodinja srednjega ra-
zreda. Zdi se celo, da so materinstvo v posamezni družbi z besedo toliko
bolj poveličevali, celo mistificirali, kolikor slabše se je sicer godilo žen-
skam in tudi (ali predvsem) materam v tej isti sredini. Povzdigovanje ma-
ter in omejevanje sposobnosti in (predvsem) dolžnosti žensk zgolj na ma-
terinstvo je videti na prvi pogled neproblematično, kaže se celo kot nad-
11 Materinstvo, Ženski svet (1928), 219.
12 Materinstvo, Ženski svet (1928), 349.
13 Materinstvo. Mesečno perilo, Ženski svet (1925), 236–237.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
mati s takim otrokom! Vedno ga mora kdo spremljati, ako hoče iti v temno
sobo. Ure in ure mora mati presedeti pri njem, držati ga za roko ali za gla-
vo in mu peti. Težko je kasneje odvaditi otroka plašljivosti, zato je bolje, da
mu je ne privzgojimo. Že iz malega ga navajajmo, da bo sam v temi. Bav-
bavi, črni možje, pošasti in drugi duhovi teme naj izginejo iz naših pravljic,
če hočemo, da bodo živci naše dece zdravi in močni.« 11
»Nosečnost in duševno stanje žene. Nosečnost pomeni za ženo velik pre-
obrat v njenem telesnem in duševnem življenju … Žena, ki trpi v nosečno-
sti, je v breme vsej družini, marsikdaj se maščuje to trpljenje tudi na otro-
ku. Zato bi morali domači, posebej pa mož, uvažavati njeno izredno stanje
ter storiti vse, da ji olajšajo muke. Težka dela, jeze, skrbi so kakor udarci na
njen organizem in dušo. Da se še dobe tašče, svakinje, možje, ki se ne ozirajo
na trpečo ženo ali jo celo namenoma trpinčijo, je pač znamenje njih moral-
ne pokvarjenosti in neizobraženosti. Celo z živaljo postopa človek milejše, pa
bi ne imel sočutja in spoštovanja do žene, nositeljice novega človeka!« 12
»Mesečno perilo … Že pred več leti je dunajski zdravnik Schick opazoval
čuden pojav pri svoji služkinji: Ko je imela perilo, so v njeni roki neverjetno
hitro ovenele vrtnice, anemone, bele krizanteme in tobakov cvet /…/ je pač
zdravnik sklepal, da mora žena izločati ob dotičnem času posebne ško-
dljive snovi /poudarjeno v izvirniku/ … Zato mislijo sedaj, a natančno še
niso dognali, da se tvori takrat v krvi neki strup; ob perilu namreč umre po-
sebna jajčna celica, ki povzroča krvavenje in najbrže tudi ta strup. Ta strup
pa deluje, kakor sedaj sklepa zdravniška veda, na zunaj in naznotraj. V tele-
su povzroča krče, utrujenost, bolečine v glavi, želodcu itd., na zunaj pa se ja-
vlja – seveda le v izjemnih slučajih – kot škodljiv vpliv na rože, kvas idr.«13
V besedilih najrazličnejših zvrsti, vrst in namenov tako v 19. stoletju,
še v mnogo bolj izoblikovani podobi pa v 20. stoletju, se srečujemo s prav
posebnim pogledom na žensko-mater, s pogledom, ki z realnostjo živih
žensk ni imel veliko skupnega. Avtorji in avtorice so izoblikovali pravi
kult materinstva; idealni materi, glavni svečenici tega kulta, pa je imela
še največ možnosti, da se ji približa ženska-mati-gospodinja srednjega ra-
zreda. Zdi se celo, da so materinstvo v posamezni družbi z besedo toliko
bolj poveličevali, celo mistificirali, kolikor slabše se je sicer godilo žen-
skam in tudi (ali predvsem) materam v tej isti sredini. Povzdigovanje ma-
ter in omejevanje sposobnosti in (predvsem) dolžnosti žensk zgolj na ma-
terinstvo je videti na prvi pogled neproblematično, kaže se celo kot nad-
11 Materinstvo, Ženski svet (1928), 219.
12 Materinstvo, Ženski svet (1928), 349.
13 Materinstvo. Mesečno perilo, Ženski svet (1925), 236–237.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
