Page 22 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 22
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
za tisto pravo, dobro, požrtvovalno, potrpežljivo, ponižno, skratka spo-
mina in spominjanja vredno mater.
»Mati, krepostna, skrbna mati, ki si je v svesti svojih dolžnosti in ki ima
tudi trdno voljo je izpolniti, kako popolno bitje mora pač ona biti! Težka,
neizmerno težka je tvoja naloga, mati; stane te neizrecnega truda. A bla-
žena ti, ako si rešila svojo zadačo. Tvoje plačilo bode tudi neizmerno. Kako
blaženi čuti polnijo materi srce! S tiho gorko ljubeznijo ljubi bitje, koje niti
še rojeno ni, kojega še ne pozna. Skrbno odvrača vsak vnanji vpliv, ki bi znal
škoditi že v kali nežni stvarici. Ona kroti svojo zlovoljo, svojo naglo jezo,
svoje strasti ter si vsaja v srce samo nežna, blaga čustva. Tiho, mirno opra-
vlja svoj vsakdanji posel, željno čakajoča dneva, ko bode smela pritisniti pr-
vič ljubljeno dete na kipeče srce. Pogled v deteta nedolžne oči, kojega priti-
ska na svoje prsi, ji je dosti odškodnine za ves trud, za prečute noči in pre-
stane bolečine.«2
Nove vrednote, na primer uspešnost, storilnost, dobiček, zmaga in
podobne, ki jih je prinesel novi red, so terjale tudi od mater predvsem
uspešnost. Tako se je tudi uspešnost ženske-matere merila po »produk-
tu«, po tem, kakšen je bil njen otrok, kako in za kaj je bil vzgojen. Da pa
so ženske-matere dosegle zastavljene cilje, nikakor ni bilo vseeno, kako,
20 kdaj, kolikokrat, če sploh so otroka dojile, kako so ga navajale na vsako-
dnevno higieno, katere vrednote so mu ob tem, ko so se z njim pogovar-
jale, vcepljale in podobno. Materinjenje3 nikakor ni moglo več ostati pre-
puščeno starodavnim ženskim instinktom, od vzgoje otrok so postale na-
mreč odvisne tako velike stvari, kot sta na primer prihodnost države in
obstoj naroda. Da o večnih, od Boga postavljenih vrednotah, niti ne go-
vorimo; vse prepomembne vrednote, da bi jih prepustili naključni neve-
dnosti žensk.
2 Materinske dolžnosti, Slovenka (1898), 458–461.
3 Materinjenje je novejši pojem, ki ga je pri nas uveljavila prof. Tanja Rener, in označuje vse tisto, ker je
do sedaj zajemal pojem materinstvo; razlika, ki jo vzpostavlja nova tvorjenka, je vsebinska: »materinstvo«
je izrazito tehnični, celo pravni pojem, ki označuje razmerje mati – otrok, razmerje, ki je bilo vse do ra-
zvoja novih reproduktivnih tehnik in mnogovrstnih kombinacij, ki jih te omogočajo, relativno enostav-
no določljivo. Nekaj podobnega se zaradi podobnih in tudi drugačnih razlogov dogaja s pojmom »očeto-
vstvo«, ki je bil do zdaj tako precizno določen in visoko vrednoten. »Materinjenje« pa vključuje vse tiste
raznovrstne dejavnosti, dolžnosti, opravila, čustvena razmerja itd., ki so potrebna in povezana z nego in
vzgojo otroka, predvsem majhnega otroka, in ki jih je do sedaj vključeval pojem »materinstvo«. Za nalo-
ge »materinjenja« in za vzpostavitev takega odnosa med otrokom in osebo, ki materini, je seveda spol te
osebe povsem postranskega pomena. Tista, ki materini, je lahko tudi ženska, (še vedno) običajno otroko-
va mati, vendar je za samo bistvo materinjenja to nepomembno. Vsebinska specializacija pojmov je bila
nujna, predvsem zaradi večje preglednosti čedalje raznovrstnejših odnosov v družinah, med otroki in ti-
stimi, ki za njih skrbijo.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
za tisto pravo, dobro, požrtvovalno, potrpežljivo, ponižno, skratka spo-
mina in spominjanja vredno mater.
»Mati, krepostna, skrbna mati, ki si je v svesti svojih dolžnosti in ki ima
tudi trdno voljo je izpolniti, kako popolno bitje mora pač ona biti! Težka,
neizmerno težka je tvoja naloga, mati; stane te neizrecnega truda. A bla-
žena ti, ako si rešila svojo zadačo. Tvoje plačilo bode tudi neizmerno. Kako
blaženi čuti polnijo materi srce! S tiho gorko ljubeznijo ljubi bitje, koje niti
še rojeno ni, kojega še ne pozna. Skrbno odvrača vsak vnanji vpliv, ki bi znal
škoditi že v kali nežni stvarici. Ona kroti svojo zlovoljo, svojo naglo jezo,
svoje strasti ter si vsaja v srce samo nežna, blaga čustva. Tiho, mirno opra-
vlja svoj vsakdanji posel, željno čakajoča dneva, ko bode smela pritisniti pr-
vič ljubljeno dete na kipeče srce. Pogled v deteta nedolžne oči, kojega priti-
ska na svoje prsi, ji je dosti odškodnine za ves trud, za prečute noči in pre-
stane bolečine.«2
Nove vrednote, na primer uspešnost, storilnost, dobiček, zmaga in
podobne, ki jih je prinesel novi red, so terjale tudi od mater predvsem
uspešnost. Tako se je tudi uspešnost ženske-matere merila po »produk-
tu«, po tem, kakšen je bil njen otrok, kako in za kaj je bil vzgojen. Da pa
so ženske-matere dosegle zastavljene cilje, nikakor ni bilo vseeno, kako,
20 kdaj, kolikokrat, če sploh so otroka dojile, kako so ga navajale na vsako-
dnevno higieno, katere vrednote so mu ob tem, ko so se z njim pogovar-
jale, vcepljale in podobno. Materinjenje3 nikakor ni moglo več ostati pre-
puščeno starodavnim ženskim instinktom, od vzgoje otrok so postale na-
mreč odvisne tako velike stvari, kot sta na primer prihodnost države in
obstoj naroda. Da o večnih, od Boga postavljenih vrednotah, niti ne go-
vorimo; vse prepomembne vrednote, da bi jih prepustili naključni neve-
dnosti žensk.
2 Materinske dolžnosti, Slovenka (1898), 458–461.
3 Materinjenje je novejši pojem, ki ga je pri nas uveljavila prof. Tanja Rener, in označuje vse tisto, ker je
do sedaj zajemal pojem materinstvo; razlika, ki jo vzpostavlja nova tvorjenka, je vsebinska: »materinstvo«
je izrazito tehnični, celo pravni pojem, ki označuje razmerje mati – otrok, razmerje, ki je bilo vse do ra-
zvoja novih reproduktivnih tehnik in mnogovrstnih kombinacij, ki jih te omogočajo, relativno enostav-
no določljivo. Nekaj podobnega se zaradi podobnih in tudi drugačnih razlogov dogaja s pojmom »očeto-
vstvo«, ki je bil do zdaj tako precizno določen in visoko vrednoten. »Materinjenje« pa vključuje vse tiste
raznovrstne dejavnosti, dolžnosti, opravila, čustvena razmerja itd., ki so potrebna in povezana z nego in
vzgojo otroka, predvsem majhnega otroka, in ki jih je do sedaj vključeval pojem »materinstvo«. Za nalo-
ge »materinjenja« in za vzpostavitev takega odnosa med otrokom in osebo, ki materini, je seveda spol te
osebe povsem postranskega pomena. Tista, ki materini, je lahko tudi ženska, (še vedno) običajno otroko-
va mati, vendar je za samo bistvo materinjenja to nepomembno. Vsebinska specializacija pojmov je bila
nujna, predvsem zaradi večje preglednosti čedalje raznovrstnejših odnosov v družinah, med otroki in ti-
stimi, ki za njih skrbijo.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
