Page 21 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 21
erinstvo
Slovenka, Slovenska gospodinja, 19
Praktična gospodinja, Vesna, Ženski list, Ženski svet, Vigred, Gospodinja,
Kmečka žena so le nekatere izmed presenetljivo številnih ženskih revij ali
posebnih t. i. ženskih prilog sicer splošnih časopisov, katere so v obravna-
vanem obdobju od konca 19. pa do sredine 20. stoletja izhajale na sloven-
skem govornem področju leta in leta dolgo ali pa so doživele zgolj nekaj
številk.1 Prva in dolgo časa tudi najpomembnejša naloga tovrstnih revij je
bilo izobraževanje, celo vzgajanje žensk. Podobo, kakšna naj bo ženska,
kaj naj počne in kako naj to počne, da bo spoznana za »pravo«, so tem re-
vijam pomagali dograjevati tudi dnevniki (Slovenec, Slovenski narod, Ju-
tro), vsak pač (nekoliko) po svoje, v soglasju s svetovnim nazorom, kate-
remu se je zapisoval. V novem svetu, v katerem so bile (tudi) ženske po-
stavljene v nove življenjske kontekste, ko so morale in hotele prevzemati
povsem nove življenjske naloge, ko so začele sanjati povsem drugačne sa-
nje kot njihove matere, so šele (p)ostale prave ujetnice materinstva. V 19.
in prvi polovici 20. stoletja se je pri nas izoblikoval naš sterotipni vzorec
1 Prva prava ženska revija je bila tržaška Slovenka, ki je izhajala v letih 1897–1902. Najdlje pa sta izhajali
reviji Ženski list (1913–1935) in Ženski svet (1923–1941).
Slovenka, Slovenska gospodinja, 19
Praktična gospodinja, Vesna, Ženski list, Ženski svet, Vigred, Gospodinja,
Kmečka žena so le nekatere izmed presenetljivo številnih ženskih revij ali
posebnih t. i. ženskih prilog sicer splošnih časopisov, katere so v obravna-
vanem obdobju od konca 19. pa do sredine 20. stoletja izhajale na sloven-
skem govornem področju leta in leta dolgo ali pa so doživele zgolj nekaj
številk.1 Prva in dolgo časa tudi najpomembnejša naloga tovrstnih revij je
bilo izobraževanje, celo vzgajanje žensk. Podobo, kakšna naj bo ženska,
kaj naj počne in kako naj to počne, da bo spoznana za »pravo«, so tem re-
vijam pomagali dograjevati tudi dnevniki (Slovenec, Slovenski narod, Ju-
tro), vsak pač (nekoliko) po svoje, v soglasju s svetovnim nazorom, kate-
remu se je zapisoval. V novem svetu, v katerem so bile (tudi) ženske po-
stavljene v nove življenjske kontekste, ko so morale in hotele prevzemati
povsem nove življenjske naloge, ko so začele sanjati povsem drugačne sa-
nje kot njihove matere, so šele (p)ostale prave ujetnice materinstva. V 19.
in prvi polovici 20. stoletja se je pri nas izoblikoval naš sterotipni vzorec
1 Prva prava ženska revija je bila tržaška Slovenka, ki je izhajala v letih 1897–1902. Najdlje pa sta izhajali
reviji Ženski list (1913–1935) in Ženski svet (1923–1941).
