Page 199 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 199
Zaključek
hodna posledica novih vzgojnih praks nov odnos med materjo in hčerjo, 197
odnos, ki ni več temeljil na nenehnem prenašanju materinih izkušenj in
vrednot na hčer, na statični repeticiji nespremenljivih ženskih vlog; hče-
re so začele živeti drugače, vzpostavile so kritičen odnos do matere, ki je
niso več želele kar najbolj posnemati. Rodil je se medgeneracijski kon-
flikt med materjo in hčerjo, ki so ga prve razumele kot izdajo in občutile
kot osebno razočaranje. »Hvaležnosti, da je mati z bolečino in življenjsko
nevarnostjo odkupila hčerkino življenje, danes skoraj ni več … Mnogi mla-
di ljudje občutijo radi tega svoje rojstvo kot materino krivdo nad njimi, ki jo
mora uboga revica jedva odplačevati do konca svojega življenja s poslušnostjo
in uslužnostjo nasproti hčerki,«3 je zapisala v zagovor mater F. B.
Mati med obema vojnama ni mogla več občutiti zadovoljstva in oseb-
ne izpolnitve v tem, da je lahko prenesla na hčer vso svojo (naravno, sko-
zi generacije kopičeno) vednost, hči pa se ni mogla v materi najti ženske
zaveznice za spopad s svetom. Edina prava avtoriteta, ki so ji ženske lah-
ko prisluhnile, je postala znanost, stroka, le da je bila ta tedaj še povsem
moška. Ženske-matere so se, prepričane v lastno nevednost in v materi-
no zastarelost, polne vere in upanja, oprijele (predvsem) zdravniških na-
potkov in nasvetov, kako ravnati pred in v nosečnosti, kako se pripravi-
ti na rojstvo, kako skrbeti za otroka, ga vzgajati in ljubiti. Ko prebiramo
te prve priročnike za matere, imamo neprijeten vtis, da gre bolj za navo-
dila, kako ravnati z novim avtomobilom, da se bo dobro, počasi in zane-
sljivo utekel in nam služil še leta in leta brez večjih težav, kot pa za nasve-
te mladim materam, kako naj ravnajo s pravkar rojenim otrokom. Ven-
dar so ženske raje verjele nasvetom moških, ki sami niso mogli pa tudi
ne hoteli izkusiti večine tistega, o čemer so pisali. Zaupanje v strokov-
ne, zdravniške nasvete in čedalje popolnejše trganje tradicionalne niti ve-
dnosti med generacijami žensk je pripeljalo do tega, da so ženske v drža-
vah visoko razvitega zdravstvenega varstva znova izgubile nadzor nad la-
stnim telesom. Tokrat so, za razliko od starodavnih patriarhov, nadzor
nad ženskimi reproduktivnimi organi in sposobnostmi prevzeli visoko
šolani strokovnjaki, najpogosteje zdravniki. Najsodobnejša ženska giba-
nja stremijo prav za tem, da se ta, sedaj že tudi tradicionalna praksa stro-
kovnega, zdravniškega nadzorstva nad žensko spolnostjo (in vsem, kar je
s tem povezano) preneha.
Ženske so sprejele in globoko ponotranjile v svojem bistvu izrazito šo-
vinistično moško propagando o ženskah, rešiteljicah naroda. Moška na-
3 F. B., Obramba mater, Ženski svet (1930), 54.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
hodna posledica novih vzgojnih praks nov odnos med materjo in hčerjo, 197
odnos, ki ni več temeljil na nenehnem prenašanju materinih izkušenj in
vrednot na hčer, na statični repeticiji nespremenljivih ženskih vlog; hče-
re so začele živeti drugače, vzpostavile so kritičen odnos do matere, ki je
niso več želele kar najbolj posnemati. Rodil je se medgeneracijski kon-
flikt med materjo in hčerjo, ki so ga prve razumele kot izdajo in občutile
kot osebno razočaranje. »Hvaležnosti, da je mati z bolečino in življenjsko
nevarnostjo odkupila hčerkino življenje, danes skoraj ni več … Mnogi mla-
di ljudje občutijo radi tega svoje rojstvo kot materino krivdo nad njimi, ki jo
mora uboga revica jedva odplačevati do konca svojega življenja s poslušnostjo
in uslužnostjo nasproti hčerki,«3 je zapisala v zagovor mater F. B.
Mati med obema vojnama ni mogla več občutiti zadovoljstva in oseb-
ne izpolnitve v tem, da je lahko prenesla na hčer vso svojo (naravno, sko-
zi generacije kopičeno) vednost, hči pa se ni mogla v materi najti ženske
zaveznice za spopad s svetom. Edina prava avtoriteta, ki so ji ženske lah-
ko prisluhnile, je postala znanost, stroka, le da je bila ta tedaj še povsem
moška. Ženske-matere so se, prepričane v lastno nevednost in v materi-
no zastarelost, polne vere in upanja, oprijele (predvsem) zdravniških na-
potkov in nasvetov, kako ravnati pred in v nosečnosti, kako se pripravi-
ti na rojstvo, kako skrbeti za otroka, ga vzgajati in ljubiti. Ko prebiramo
te prve priročnike za matere, imamo neprijeten vtis, da gre bolj za navo-
dila, kako ravnati z novim avtomobilom, da se bo dobro, počasi in zane-
sljivo utekel in nam služil še leta in leta brez večjih težav, kot pa za nasve-
te mladim materam, kako naj ravnajo s pravkar rojenim otrokom. Ven-
dar so ženske raje verjele nasvetom moških, ki sami niso mogli pa tudi
ne hoteli izkusiti večine tistega, o čemer so pisali. Zaupanje v strokov-
ne, zdravniške nasvete in čedalje popolnejše trganje tradicionalne niti ve-
dnosti med generacijami žensk je pripeljalo do tega, da so ženske v drža-
vah visoko razvitega zdravstvenega varstva znova izgubile nadzor nad la-
stnim telesom. Tokrat so, za razliko od starodavnih patriarhov, nadzor
nad ženskimi reproduktivnimi organi in sposobnostmi prevzeli visoko
šolani strokovnjaki, najpogosteje zdravniki. Najsodobnejša ženska giba-
nja stremijo prav za tem, da se ta, sedaj že tudi tradicionalna praksa stro-
kovnega, zdravniškega nadzorstva nad žensko spolnostjo (in vsem, kar je
s tem povezano) preneha.
Ženske so sprejele in globoko ponotranjile v svojem bistvu izrazito šo-
vinistično moško propagando o ženskah, rešiteljicah naroda. Moška na-
3 F. B., Obramba mater, Ženski svet (1930), 54.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
