Page 197 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 197
ljuček
Po svoji naravi je spolno bitje vsak člo- 195
vek: moški in ženska. Toda izvrševanje spolnih funkcij pri nikomer ne spolni
vsega življenja. V otroški in starostni dobi ne pride v poštev, a tudi v moških
letih polagoma pojema in v ospredje vstopajo druge življenjske naloge. Vse ži-
vljenje pa je človek družabno bitje, to se pravi, da se udeležuje dogodkov in
dejanj v medsebojnih odnosih ljudi in ljudskih zajednic. Toda žena kot spol-
no bitje nima izbire udeleževati se kot samostojna osebnost pri oblikovanju
in reševanju problemov človeške in družabne skupnosti. Žena je enostavno
postavljena v družbo, ki je razcepljena po spolih in po razredih, ne da bi mo-
gla kakor koli sodelovati. Po ideologiji vladajoče družbe je – kakor že ome-
njeno – naloga žene materinstvo in gospodinjstvo. S tem pa se funkcija žene
kot družabnega bitja v svojem temelju odloči od moževe: na eni strani nara-
va, prvotnost, nespremenljivost, socialna pasivnost; na drugi strani kultura,
dinamičnost socialna aktivnost. To je bistvena razlika med ženinimi in mo-
ževimi nalogami v sodobni družbi.1
Na koncu – na zajetnem kupu fotokopiranih in prepisanih časopisnih
strani, ob vseh prebranih knjigah, ob vseh dolgih monologih in spraševa-
njih o lastni izkušnji – ostaja eno od vprašanj še vedno precejšnja ugan-
1 A. Vode, Poklic in materinstvo, Ženski svet (1932), 325.
Po svoji naravi je spolno bitje vsak člo- 195
vek: moški in ženska. Toda izvrševanje spolnih funkcij pri nikomer ne spolni
vsega življenja. V otroški in starostni dobi ne pride v poštev, a tudi v moških
letih polagoma pojema in v ospredje vstopajo druge življenjske naloge. Vse ži-
vljenje pa je človek družabno bitje, to se pravi, da se udeležuje dogodkov in
dejanj v medsebojnih odnosih ljudi in ljudskih zajednic. Toda žena kot spol-
no bitje nima izbire udeleževati se kot samostojna osebnost pri oblikovanju
in reševanju problemov človeške in družabne skupnosti. Žena je enostavno
postavljena v družbo, ki je razcepljena po spolih in po razredih, ne da bi mo-
gla kakor koli sodelovati. Po ideologiji vladajoče družbe je – kakor že ome-
njeno – naloga žene materinstvo in gospodinjstvo. S tem pa se funkcija žene
kot družabnega bitja v svojem temelju odloči od moževe: na eni strani nara-
va, prvotnost, nespremenljivost, socialna pasivnost; na drugi strani kultura,
dinamičnost socialna aktivnost. To je bistvena razlika med ženinimi in mo-
ževimi nalogami v sodobni družbi.1
Na koncu – na zajetnem kupu fotokopiranih in prepisanih časopisnih
strani, ob vseh prebranih knjigah, ob vseh dolgih monologih in spraševa-
njih o lastni izkušnji – ostaja eno od vprašanj še vedno precejšnja ugan-
1 A. Vode, Poklic in materinstvo, Ženski svet (1932), 325.
