Page 181 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 181
Žensko telo 179
sistem, kar deluje kot izredno ostra in groba psihično-seksualna travma,«103
komentira posledice te zavržene metode zdravnik Zelić. Vse do petdese-
tih let prejšnjega stoletja, ko so prišle na tržišče prve kontracepcijske ta-
bletke, ki so s svojo skoraj popolno učinkovitostjo, enostavnostjo in dis-
kretnostjo uporabe pomenile pravo osvoboditev žensk izpod torture la-
stnega spola, je imel ženski strah pred spolnostjo (predvsem) obraz neza-
želene nosečnosti. Edina resnično učinkovita metoda omejevanja poro-
dov je bil abortus.
»Ženska svojo fiziološko usodo v celoti dopolni z materinstvom; to je nje-
na ‚naravna‘ poklicanost, saj je njen celotni organizem usmerjen k nadalje-
vanju vrste. A povedali smo že, da človeška družba ni nikoli prepuščena na-
ravi. In razmnoževalne funkcije posebej v zadnjem stoletju ne uravnava več
samo biološko naključje, pod nadzorom volje so. V nekaterih deželah so ura-
dno sprejete natančno izdelane metode ‚birth-control; pri narodih, ki so bili
izpostavljeni katoliškemu vplivu, se izvaja skrivaj: moški bodisi izvaja coi-
tus interruptus ali pa ženska po ljubezenskem dejanju iz svojega telesa izže-
ne spermije. To je pogost izvor konfliktov in zamer med ljubimci in zakon-
ci; moškega razdraži, ker mora nadzirati svoje ugodje; ženska mrzi muč-
no izpiranje; on ji zameri njen preveč plodni trebuh; nje je groza pred ži-
vljenjskimi klicami, ki bi jih lahko odložil vanjo. In oba sta zbegana, ka-
dar se kljub previdnostnim ukrepom ‚ujameta‘,« je sredi 20. stoletja zapisa-
la de Beauvoir.104
Omenili smo že, da je veljala Francija med obema vojnama za prav
poseben primer med evropskimi državami: za državo, kjer je potekala de-
mografska tranzicija že najdlje, kjer se je, predvsem v urbanih središčih,
uveljavil model dveh otrok v družini in kjer so predvidevali, da je bilo šte-
vilo abortusov v enem letu enako številu porodov. »Pojav je tako razšir-
jen, da ga je treba obravnavati kot eno izmed tveganj, ki je splošno zaobseže-
no v ženskem položaju,«105 je zapisala de Beauvoir, ki je priča tistega časa.
Nižanje števila rojstev tudi drugod po Evropi (seveda z izjemami, pred-
vsem v tradicionalno bolj katoliških državah in deželah, kot so Italija,
južne nemške dežele, Irska, Španija), vključno z našimi kraji,106 pa kaže,
da je bila praksa »splavljanja« prisotna povsod in med vsemi socialnimi
103 M. Zelić, n. d., 307.
104 S. de Beauvoir, n. d., II, 297.
105 N. d., 298.
106 Strokovnjaki so v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja ocenjevali »število splavov na 60–70 % vseh
porodov, kar bi znašalo letno 300.000 primerov, od njih spontanih in legalnih manj kot 50.000«. Jože Potrč,
Socialne indikacije splava; predavanje s kongresa Jugoslovanskog lekarskog društva septembra 1935 v Be-
ogradu, Evgenika, Zdravniški vestnik (1935), 70–73.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
sistem, kar deluje kot izredno ostra in groba psihično-seksualna travma,«103
komentira posledice te zavržene metode zdravnik Zelić. Vse do petdese-
tih let prejšnjega stoletja, ko so prišle na tržišče prve kontracepcijske ta-
bletke, ki so s svojo skoraj popolno učinkovitostjo, enostavnostjo in dis-
kretnostjo uporabe pomenile pravo osvoboditev žensk izpod torture la-
stnega spola, je imel ženski strah pred spolnostjo (predvsem) obraz neza-
želene nosečnosti. Edina resnično učinkovita metoda omejevanja poro-
dov je bil abortus.
»Ženska svojo fiziološko usodo v celoti dopolni z materinstvom; to je nje-
na ‚naravna‘ poklicanost, saj je njen celotni organizem usmerjen k nadalje-
vanju vrste. A povedali smo že, da človeška družba ni nikoli prepuščena na-
ravi. In razmnoževalne funkcije posebej v zadnjem stoletju ne uravnava več
samo biološko naključje, pod nadzorom volje so. V nekaterih deželah so ura-
dno sprejete natančno izdelane metode ‚birth-control; pri narodih, ki so bili
izpostavljeni katoliškemu vplivu, se izvaja skrivaj: moški bodisi izvaja coi-
tus interruptus ali pa ženska po ljubezenskem dejanju iz svojega telesa izže-
ne spermije. To je pogost izvor konfliktov in zamer med ljubimci in zakon-
ci; moškega razdraži, ker mora nadzirati svoje ugodje; ženska mrzi muč-
no izpiranje; on ji zameri njen preveč plodni trebuh; nje je groza pred ži-
vljenjskimi klicami, ki bi jih lahko odložil vanjo. In oba sta zbegana, ka-
dar se kljub previdnostnim ukrepom ‚ujameta‘,« je sredi 20. stoletja zapisa-
la de Beauvoir.104
Omenili smo že, da je veljala Francija med obema vojnama za prav
poseben primer med evropskimi državami: za državo, kjer je potekala de-
mografska tranzicija že najdlje, kjer se je, predvsem v urbanih središčih,
uveljavil model dveh otrok v družini in kjer so predvidevali, da je bilo šte-
vilo abortusov v enem letu enako številu porodov. »Pojav je tako razšir-
jen, da ga je treba obravnavati kot eno izmed tveganj, ki je splošno zaobseže-
no v ženskem položaju,«105 je zapisala de Beauvoir, ki je priča tistega časa.
Nižanje števila rojstev tudi drugod po Evropi (seveda z izjemami, pred-
vsem v tradicionalno bolj katoliških državah in deželah, kot so Italija,
južne nemške dežele, Irska, Španija), vključno z našimi kraji,106 pa kaže,
da je bila praksa »splavljanja« prisotna povsod in med vsemi socialnimi
103 M. Zelić, n. d., 307.
104 S. de Beauvoir, n. d., II, 297.
105 N. d., 298.
106 Strokovnjaki so v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja ocenjevali »število splavov na 60–70 % vseh
porodov, kar bi znašalo letno 300.000 primerov, od njih spontanih in legalnih manj kot 50.000«. Jože Potrč,
Socialne indikacije splava; predavanje s kongresa Jugoslovanskog lekarskog društva septembra 1935 v Be-
ogradu, Evgenika, Zdravniški vestnik (1935), 70–73.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
