Page 176 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 176
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
tično: »Misli se, da kultura in blagostanje manjšata biološko rodovitnost na-
roda … Rojstva pač padajo bolj med narodi z večjo kulturo in večjim blago-
stanjem, toda zakaj, se ne ve. Vemo pač iz rastlinstva, da je teže oploditi vi-
soko kulturno rastlino kot pa primitivno in isto je znano iz živalstva.«78
Večina tistih, ki so si razbijali glave z iskanjem razlag »fenomena«,
pa naravnim vzrokom manjše rodnosti niso pripisovali prav velikega
vpliva;79 sam dr. Pirc na primer ugotavlja, da »obstoj naravnih zakonov
/.../ ni dokazan … Zato se z večjo pravico odločimo za sklep, da je padec roj-
stev povzročen umetno.«
Uporabljajo kontracepcijo. Značilnost nove dobe »je pomanjkanje vo-
lje do otroka«,80 pravi dr. Petrič. Ženske uporabljajo kontracepcijska sred-
stva zato, »ker streme za večjo udobnostjo v življenju, /.../ da imajo nekako
večjo prostost /.../ za ohranitev lepote, mladosti … Obstoji nekaka ‚moda‘,
da se ne sme imeti mnogo otrok«.81 Pa vendar je tedaj prevladovalo mnenje,
da se ženske (in njihovi moški) izogibajo zanositvi predvsem zaradi »ži-
vljenjskih razmer«, kajti »ni mogoče dostojno skrbeti za otroke«.82 Tretji ra-
zlog, zaradi katerega se ženske izogibajo nosečnostim in uporabljajo kon-
tracepcijo, pa je njihovo pridobitno delo. »Da je tak način življenja /kjer
sta oba zakonca zaposlena/ velika zapreka za otroke, je razumljivo, kajti
174 žena ne more biti istočasno dobra mati in dobra delavka.«83
Poslužujejo se abortusa. »Mnenje, da se več kot 20 odstotkov spočetij ne
konča s porodom, prav gotovo ni pretirano,84« je zapisal Bojan Pirc.
Odpor do kontracepcije in abortusa izraža starodavni odpor moških
do ženske seksualne suverenosti; zasužnjenju ženskih reproduktivnih
zmožnosti, ki je bilo celo zgodnejše kot oblikovanje razredne družbe, in
upravljanju z njimi se moški niso mogli tako preprosto odreči. Prizna-
nje, da so ženske same odgovorne za svoje telo, da so kot ljudje dorasle
upravljanju z lastnimi telesnimi funkcijami in sposobnostmi, bi pomeni-
lo konec ženske infantilnosti, kar pa se seveda v popolnosti (še) ni zgodi-
lo.85 Vprašanje omejevanja dostopnosti učinkovitih in varnih (!) kontra-
78 B. P. /Bojan Pirc/, Usodno vprašanje, Slovenec (1930), št. 25, 1.
79 Med možne vzroke so prištevali tudi »a) navado, da se pozno vstopa v zakon, b) celibat, c) bolezen, d) zgo-
dnjo smrt zakonca«. Bojan Pirc, Padanje rojstev, Zdravje (1931), 37–40.
80 Karel Petrič, Življenjska moč naroda, Zdravje (1934), 9–12, 24–26, 34–36, 49–50 in 62–63.
81 B. Pirc, Padanje rojstev.
82 N. m.
83 N. m.
84 B. Pirc, Usodno vprašanje.
85 Razprava o pravici žensk, ki nimajo moškega partnerja, do medicinske asistence pri zanositvi, ki je pote-
kala poleti leta 2001, je to žalostno dejstvo znova razkrila. Ženske ostajajo posebne, drugačne, njihova sek-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
tično: »Misli se, da kultura in blagostanje manjšata biološko rodovitnost na-
roda … Rojstva pač padajo bolj med narodi z večjo kulturo in večjim blago-
stanjem, toda zakaj, se ne ve. Vemo pač iz rastlinstva, da je teže oploditi vi-
soko kulturno rastlino kot pa primitivno in isto je znano iz živalstva.«78
Večina tistih, ki so si razbijali glave z iskanjem razlag »fenomena«,
pa naravnim vzrokom manjše rodnosti niso pripisovali prav velikega
vpliva;79 sam dr. Pirc na primer ugotavlja, da »obstoj naravnih zakonov
/.../ ni dokazan … Zato se z večjo pravico odločimo za sklep, da je padec roj-
stev povzročen umetno.«
Uporabljajo kontracepcijo. Značilnost nove dobe »je pomanjkanje vo-
lje do otroka«,80 pravi dr. Petrič. Ženske uporabljajo kontracepcijska sred-
stva zato, »ker streme za večjo udobnostjo v življenju, /.../ da imajo nekako
večjo prostost /.../ za ohranitev lepote, mladosti … Obstoji nekaka ‚moda‘,
da se ne sme imeti mnogo otrok«.81 Pa vendar je tedaj prevladovalo mnenje,
da se ženske (in njihovi moški) izogibajo zanositvi predvsem zaradi »ži-
vljenjskih razmer«, kajti »ni mogoče dostojno skrbeti za otroke«.82 Tretji ra-
zlog, zaradi katerega se ženske izogibajo nosečnostim in uporabljajo kon-
tracepcijo, pa je njihovo pridobitno delo. »Da je tak način življenja /kjer
sta oba zakonca zaposlena/ velika zapreka za otroke, je razumljivo, kajti
174 žena ne more biti istočasno dobra mati in dobra delavka.«83
Poslužujejo se abortusa. »Mnenje, da se več kot 20 odstotkov spočetij ne
konča s porodom, prav gotovo ni pretirano,84« je zapisal Bojan Pirc.
Odpor do kontracepcije in abortusa izraža starodavni odpor moških
do ženske seksualne suverenosti; zasužnjenju ženskih reproduktivnih
zmožnosti, ki je bilo celo zgodnejše kot oblikovanje razredne družbe, in
upravljanju z njimi se moški niso mogli tako preprosto odreči. Prizna-
nje, da so ženske same odgovorne za svoje telo, da so kot ljudje dorasle
upravljanju z lastnimi telesnimi funkcijami in sposobnostmi, bi pomeni-
lo konec ženske infantilnosti, kar pa se seveda v popolnosti (še) ni zgodi-
lo.85 Vprašanje omejevanja dostopnosti učinkovitih in varnih (!) kontra-
78 B. P. /Bojan Pirc/, Usodno vprašanje, Slovenec (1930), št. 25, 1.
79 Med možne vzroke so prištevali tudi »a) navado, da se pozno vstopa v zakon, b) celibat, c) bolezen, d) zgo-
dnjo smrt zakonca«. Bojan Pirc, Padanje rojstev, Zdravje (1931), 37–40.
80 Karel Petrič, Življenjska moč naroda, Zdravje (1934), 9–12, 24–26, 34–36, 49–50 in 62–63.
81 B. Pirc, Padanje rojstev.
82 N. m.
83 N. m.
84 B. Pirc, Usodno vprašanje.
85 Razprava o pravici žensk, ki nimajo moškega partnerja, do medicinske asistence pri zanositvi, ki je pote-
kala poleti leta 2001, je to žalostno dejstvo znova razkrila. Ženske ostajajo posebne, drugačne, njihova sek-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
