Page 178 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 178
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
letja vsak zase odkrila zakonitosti ženskega reproduktivnega mesečne-
ga cikla; revolucionarnost njunega spoznanja je v tem, da sta (v pravem
trenutku)91 ponudila najširše sprejemljivo metodo za kontroliranje žen-
ske plodnosti: bistvo metode je v spoznanju, da ženska ni enako plodna
v celotnem svojem reproduktivnem ciklu, ampak da je njena sposobnost
spočetja močno omejena, skrčena le na nekaj dni znotraj istega cikla. Kot
metoda za načrtovanje potomstva pa je njuno odkritje premalo zaneslji-
vo, predvsem pa zahteva kar spremembo v načinu življenja ženske (in nje-
nega partnerja). Prav zaradi nezanesljivosti je bila in je ta metoda ome-
jevanja rojstev (ki po današnjem razumevanju kontracepcije to niti ni),
Cerkvi tako všečna. Poleg tega, da v svoji nezanesljivosti pušča zelo odpr-
ta vrata za »božji načrt«, pa zahteva od spolnih partnerjev tudi veliko di-
scipline in ne nazadnje vsaj tedensko spolno vzdržnost na mesec. To pa
ne nazadnje niti ni tako malo. Zanimivo je, da so bili pri nas prav stro-
kovnjaki, ki so bili po prepričanju (in pisanju) Cerkvi blizu, tisti, ki so
našo javnost seznanili s to metodo; tako je na primer v reviji Čas že leta
1932/33 dr. Brecelj napisal prvo razpravo o Knaus–Oginovi metodi pri
nas, ki da »omogoča zakoncem in zdravnikom, da žive oziroma ravnajo po
prirodnih načelih«. Dr. Brecelj je izhajal iz osebnega prepričanja, da »po-
meni Knaus–Oginovo odkritje rešitev in varen izhod iz resnične stiske no-
176 vodobnega zakonskega življenja in je epohalno (zgodovinsko) odkritje nepre-
cenljive vrednosti«.92
Čeprav je bila Knaus–Oginova metoda moralno in etično sprejemlji-
va celo za Katoliško cerkev,93 pa se je vednost o njej med prebivalstvom le
todi rodili staršem, ki si otrok niso želeli, in najbrž je kriv za kar precej razočaranja med zakonci, ki jim ob
uporabi njegovih nasvetov nikakor ni uspelo spočeti zaželenega otroka.
91 Kako relativna je pravzaprav v zgodovini oznaka »pravi trenutek«, dokazuje tudi ta primer: če je prišla
Knaus-Oginova metoda kot naročena za mnoge ženske, ki so obupno potrebovale in zahtevale vsaj pri-
bližno zanesljiv način »kontroliranja« lastnih telesnih sposobnosti, pa je bil čas v Nemčiji tovrstnim spo-
znanjem povsem nenaklonjen. Že takoj na münchenskem kongresu, ko je dr. Knausu le uspelo v celoti
predstaviti svoje spoznanje, ga je nemški kolega zavrnil z besedami: »Zahvaljujem se g. prof. Knausu za iz-
črpni referat, iz katerega smo se mogli prepričati, da smo z njegovo teorijo pridobili važen pripomoček, ki nas
bo podpiral v boju za kolikor mogoče zdrav naraščaj, saj nam daje v roke možnost oploditve po natančnem pre-
udarku, v popolni telesni in duševni moči ter v polni zavesti odgovornosti. Seveda moramo energično odklo-
niti splošno propagiranje te metode z narodno-političnega stališča, ker stojimo mi in vsa naša narodno-socia-
listična država na stališču kolikor mogoče velike populacije, ljudstvo bi jo pa moglo uporabljati v negativnem
smislu, kar bi omejilo porode in bi moglo tako postati nevarno za narod in državo.« R. J., Rezi Korpar, Teori-
ja o dnevih plodnosti in neplodnosti, Ženski svet (1938), 124–126. V skladu z nacionalsocialistično popu-
lacijsko politiko je bilo prepovedano tudi vsakršno prodajanje priročnikov ali kakršno koli drugačno šir-
jenje vednosti o tej metodi.
92 N. d., 125.
93 31. decembra 1930 je papež Pij XI. podpisal encikliko Casti connubii o preprečevanju zanositve, »ki je
bila predhodnica enciklike ‚Humana vitae‘ (kontracepcijske enciklike) in ‚Familiaris consortio‘ papeža Janeza
Pavla II. iz leta 1981«. U. R. Heinemann, n. d., 300. V tej encikliki se je papež izrekel proti vsakršni kon-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
letja vsak zase odkrila zakonitosti ženskega reproduktivnega mesečne-
ga cikla; revolucionarnost njunega spoznanja je v tem, da sta (v pravem
trenutku)91 ponudila najširše sprejemljivo metodo za kontroliranje žen-
ske plodnosti: bistvo metode je v spoznanju, da ženska ni enako plodna
v celotnem svojem reproduktivnem ciklu, ampak da je njena sposobnost
spočetja močno omejena, skrčena le na nekaj dni znotraj istega cikla. Kot
metoda za načrtovanje potomstva pa je njuno odkritje premalo zaneslji-
vo, predvsem pa zahteva kar spremembo v načinu življenja ženske (in nje-
nega partnerja). Prav zaradi nezanesljivosti je bila in je ta metoda ome-
jevanja rojstev (ki po današnjem razumevanju kontracepcije to niti ni),
Cerkvi tako všečna. Poleg tega, da v svoji nezanesljivosti pušča zelo odpr-
ta vrata za »božji načrt«, pa zahteva od spolnih partnerjev tudi veliko di-
scipline in ne nazadnje vsaj tedensko spolno vzdržnost na mesec. To pa
ne nazadnje niti ni tako malo. Zanimivo je, da so bili pri nas prav stro-
kovnjaki, ki so bili po prepričanju (in pisanju) Cerkvi blizu, tisti, ki so
našo javnost seznanili s to metodo; tako je na primer v reviji Čas že leta
1932/33 dr. Brecelj napisal prvo razpravo o Knaus–Oginovi metodi pri
nas, ki da »omogoča zakoncem in zdravnikom, da žive oziroma ravnajo po
prirodnih načelih«. Dr. Brecelj je izhajal iz osebnega prepričanja, da »po-
meni Knaus–Oginovo odkritje rešitev in varen izhod iz resnične stiske no-
176 vodobnega zakonskega življenja in je epohalno (zgodovinsko) odkritje nepre-
cenljive vrednosti«.92
Čeprav je bila Knaus–Oginova metoda moralno in etično sprejemlji-
va celo za Katoliško cerkev,93 pa se je vednost o njej med prebivalstvom le
todi rodili staršem, ki si otrok niso želeli, in najbrž je kriv za kar precej razočaranja med zakonci, ki jim ob
uporabi njegovih nasvetov nikakor ni uspelo spočeti zaželenega otroka.
91 Kako relativna je pravzaprav v zgodovini oznaka »pravi trenutek«, dokazuje tudi ta primer: če je prišla
Knaus-Oginova metoda kot naročena za mnoge ženske, ki so obupno potrebovale in zahtevale vsaj pri-
bližno zanesljiv način »kontroliranja« lastnih telesnih sposobnosti, pa je bil čas v Nemčiji tovrstnim spo-
znanjem povsem nenaklonjen. Že takoj na münchenskem kongresu, ko je dr. Knausu le uspelo v celoti
predstaviti svoje spoznanje, ga je nemški kolega zavrnil z besedami: »Zahvaljujem se g. prof. Knausu za iz-
črpni referat, iz katerega smo se mogli prepričati, da smo z njegovo teorijo pridobili važen pripomoček, ki nas
bo podpiral v boju za kolikor mogoče zdrav naraščaj, saj nam daje v roke možnost oploditve po natančnem pre-
udarku, v popolni telesni in duševni moči ter v polni zavesti odgovornosti. Seveda moramo energično odklo-
niti splošno propagiranje te metode z narodno-političnega stališča, ker stojimo mi in vsa naša narodno-socia-
listična država na stališču kolikor mogoče velike populacije, ljudstvo bi jo pa moglo uporabljati v negativnem
smislu, kar bi omejilo porode in bi moglo tako postati nevarno za narod in državo.« R. J., Rezi Korpar, Teori-
ja o dnevih plodnosti in neplodnosti, Ženski svet (1938), 124–126. V skladu z nacionalsocialistično popu-
lacijsko politiko je bilo prepovedano tudi vsakršno prodajanje priročnikov ali kakršno koli drugačno šir-
jenje vednosti o tej metodi.
92 N. d., 125.
93 31. decembra 1930 je papež Pij XI. podpisal encikliko Casti connubii o preprečevanju zanositve, »ki je
bila predhodnica enciklike ‚Humana vitae‘ (kontracepcijske enciklike) in ‚Familiaris consortio‘ papeža Janeza
Pavla II. iz leta 1981«. U. R. Heinemann, n. d., 300. V tej encikliki se je papež izrekel proti vsakršni kon-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
