Page 174 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 174
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
kakšne) posledice ima oz. bi imela na ženske razširitev rabe kontracepti-
vov in poenostavljen dostop do abortusa.
Pri nas so si besedo o kontracepciji in abortusu, o (morebitni) pra-
vici ženske do obeh in o vprašanjih, izhajajočih iz tega, prilastili veči-
noma moški. In prava javna razprava (ki niti ni bila posebno polemič-
na, saj so si bila mnenja sodelujočih zelo blizu) se je začela šele v obdo-
bju prve Jugoslavije, med obema vojnama, posebej v dvajsetih in tridese-
tih letih.69 Tisto, kar je sodobnike najbolj skrbelo, je bilo padanje števila
rojstev. Tudi naš prostor se je v sredini 19. stoletja vključil v t. i. evropsko
demografsko tranzicijo,70 ki se je začenjala dobrih petdeset let pred tem
v Franciji. Ko se je 19. stoletje bližalo svojemu koncu, so v večini evrop-
skih držav že lahko zaznali občutne padce natalitete, v 20. stoletju pa je
dobil proces povsem jasne poteze; najpogosteje pa so se sklicevali na po-
datke za Francijo, kjer je proces potekal najdlje in kjer so bili učinki tran-
zicije (že) najbolj izraženi.71 Nataliteta je padala tudi pri nas, pa čeprav se
je na primer dežela Kranjska, posebej v nemestnih in neindustrializira-
69 Glavni razlog za to, da se pri nas o teh vprašanjih ni javno govorilo že v obdobju monarhije, je v po-
manjkanju ženskega gibanja, ki je na primer v Angliji ter v nekaterih severnih evropskih državah močno
vznemirjal duhove že pred prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama pa je postala tako rekoč
celotna družbena klima, prepojena z vseevropskim duhom evgenike, mnogo bolj občutljiva za vprašanja
172 gibanja prebivalstva. Je pa razpravo močno razburkalo tudi združenje Gibanje za legalizacijo splava in kon-
tracepcije, ki je začelo delovati v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja.
70 Izstopajoče značilnosti demografske tranzicije so: padanje umrljivosti porodnic in novorojenčkov, pada-
nje umrljivosti majhnih otrok, sledi upadanje umrljivosti celotnega prebivalstva, rahlo daljšanje pričakova-
ne življenjske dobe in na koncu tudi upadanje števila rojstev, statistike zaznajo tako padec povprečnega šte-
vila rojenih otrok na žensko v rodni dobi kot padec natalitete. Demografsko tranzicijo zaznamujeta tudi
dva izredno pomembna in po učinku povsem nasprotujoča si trenutka: prvi nastopi kot posledica zmanjša-
ne umrljivosti in se statistično kaže v porastu prebivalstva (Evropa pa je bila v 19. stoletju glede na razpolo-
žljive vire preživljanja nedvomno prenaseljena celina), drugi trenutek pa nastopi kasneje, ob drsenju natali-
tete navzdol (sčasoma se začne število celotnega prebivalstva manjšati ali vsaj stagnira, starostna piramida
pa dobiva obrnjeno podobo). Evropa je potrebovala skoraj dvesto let (od konca 18. do konca 20. stoletja), da
je prešla celotno tranzicijo, v t. i. tretjem svetu, ki je reven, potekajo dogodki sedaj neprimerljivo hitreje. In
nekatere dežele, v katerih je bila še včeraj stopnja umrljivosti izredno visoka (predvsem žensk v rodni dobi in
otrok), imajo danes že relativno nizko stopnjo natalitete (na primer nekatere države Južne Amerike).
71 Tako navajajo v Zdravniškem vestniku sredi tridesetih let prejšnjega stoletja naslednje podatke za Fran-
cijo: leta 1870 je imela država milijon porodov, leta 1900 900.000 porodov, tik pred prvo svetovno voj-
no 800.000 porodov in leta 1933 naštejejo še 682.680 porodov. V obdobju med obema vojnama, še pose-
bej pa od začetka tridesetih let, ko se je politična scena v Nemčiji čedalje bolj enotila v nacionalsocializmu,
je dobilo upadanje števila rojstev (posebej) v Franciji še dodatno negativno konotacijo: »Za Francijo je to
tem neprijetneje, ker se število rojstev polagoma dviga i v Nemčiji i v Italiji. Razen tega so v francoskih števil-
kah všteta rojstva tujih državljanov, ki tam stanujejo, ki so bili pravkar naturalizirani, zlasti takih iz raznih
kolonij. Torej ne gre za same belce! To število pa je po tem res obupno majhno in skoraj katastrofalno za bodoč-
nost,« je zapisal (najverjetneje) Škerlj, Število rojstev v Franciji pada nevzdržno, Evgenika, priloga Zdravni-
škega vestnika (1935), št. 1, 13. V istem času je uspel Hitlerjevi nasilni prebivalstveni politiki redek uspeh:
porast porok za kar 50 % in porast rojstev za približno 30 %. »Hitler je znal vzbuditi samozavest naroda,
voljo naroda k življenju. In to, ta notranji preporod naroda, podprt po primerni zakonodaji, povzroča nara-
ščanje porok in porodov.« N. d., 11.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
kakšne) posledice ima oz. bi imela na ženske razširitev rabe kontracepti-
vov in poenostavljen dostop do abortusa.
Pri nas so si besedo o kontracepciji in abortusu, o (morebitni) pra-
vici ženske do obeh in o vprašanjih, izhajajočih iz tega, prilastili veči-
noma moški. In prava javna razprava (ki niti ni bila posebno polemič-
na, saj so si bila mnenja sodelujočih zelo blizu) se je začela šele v obdo-
bju prve Jugoslavije, med obema vojnama, posebej v dvajsetih in tridese-
tih letih.69 Tisto, kar je sodobnike najbolj skrbelo, je bilo padanje števila
rojstev. Tudi naš prostor se je v sredini 19. stoletja vključil v t. i. evropsko
demografsko tranzicijo,70 ki se je začenjala dobrih petdeset let pred tem
v Franciji. Ko se je 19. stoletje bližalo svojemu koncu, so v večini evrop-
skih držav že lahko zaznali občutne padce natalitete, v 20. stoletju pa je
dobil proces povsem jasne poteze; najpogosteje pa so se sklicevali na po-
datke za Francijo, kjer je proces potekal najdlje in kjer so bili učinki tran-
zicije (že) najbolj izraženi.71 Nataliteta je padala tudi pri nas, pa čeprav se
je na primer dežela Kranjska, posebej v nemestnih in neindustrializira-
69 Glavni razlog za to, da se pri nas o teh vprašanjih ni javno govorilo že v obdobju monarhije, je v po-
manjkanju ženskega gibanja, ki je na primer v Angliji ter v nekaterih severnih evropskih državah močno
vznemirjal duhove že pred prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama pa je postala tako rekoč
celotna družbena klima, prepojena z vseevropskim duhom evgenike, mnogo bolj občutljiva za vprašanja
172 gibanja prebivalstva. Je pa razpravo močno razburkalo tudi združenje Gibanje za legalizacijo splava in kon-
tracepcije, ki je začelo delovati v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja.
70 Izstopajoče značilnosti demografske tranzicije so: padanje umrljivosti porodnic in novorojenčkov, pada-
nje umrljivosti majhnih otrok, sledi upadanje umrljivosti celotnega prebivalstva, rahlo daljšanje pričakova-
ne življenjske dobe in na koncu tudi upadanje števila rojstev, statistike zaznajo tako padec povprečnega šte-
vila rojenih otrok na žensko v rodni dobi kot padec natalitete. Demografsko tranzicijo zaznamujeta tudi
dva izredno pomembna in po učinku povsem nasprotujoča si trenutka: prvi nastopi kot posledica zmanjša-
ne umrljivosti in se statistično kaže v porastu prebivalstva (Evropa pa je bila v 19. stoletju glede na razpolo-
žljive vire preživljanja nedvomno prenaseljena celina), drugi trenutek pa nastopi kasneje, ob drsenju natali-
tete navzdol (sčasoma se začne število celotnega prebivalstva manjšati ali vsaj stagnira, starostna piramida
pa dobiva obrnjeno podobo). Evropa je potrebovala skoraj dvesto let (od konca 18. do konca 20. stoletja), da
je prešla celotno tranzicijo, v t. i. tretjem svetu, ki je reven, potekajo dogodki sedaj neprimerljivo hitreje. In
nekatere dežele, v katerih je bila še včeraj stopnja umrljivosti izredno visoka (predvsem žensk v rodni dobi in
otrok), imajo danes že relativno nizko stopnjo natalitete (na primer nekatere države Južne Amerike).
71 Tako navajajo v Zdravniškem vestniku sredi tridesetih let prejšnjega stoletja naslednje podatke za Fran-
cijo: leta 1870 je imela država milijon porodov, leta 1900 900.000 porodov, tik pred prvo svetovno voj-
no 800.000 porodov in leta 1933 naštejejo še 682.680 porodov. V obdobju med obema vojnama, še pose-
bej pa od začetka tridesetih let, ko se je politična scena v Nemčiji čedalje bolj enotila v nacionalsocializmu,
je dobilo upadanje števila rojstev (posebej) v Franciji še dodatno negativno konotacijo: »Za Francijo je to
tem neprijetneje, ker se število rojstev polagoma dviga i v Nemčiji i v Italiji. Razen tega so v francoskih števil-
kah všteta rojstva tujih državljanov, ki tam stanujejo, ki so bili pravkar naturalizirani, zlasti takih iz raznih
kolonij. Torej ne gre za same belce! To število pa je po tem res obupno majhno in skoraj katastrofalno za bodoč-
nost,« je zapisal (najverjetneje) Škerlj, Število rojstev v Franciji pada nevzdržno, Evgenika, priloga Zdravni-
škega vestnika (1935), št. 1, 13. V istem času je uspel Hitlerjevi nasilni prebivalstveni politiki redek uspeh:
porast porok za kar 50 % in porast rojstev za približno 30 %. »Hitler je znal vzbuditi samozavest naroda,
voljo naroda k življenju. In to, ta notranji preporod naroda, podprt po primerni zakonodaji, povzroča nara-
ščanje porok in porodov.« N. d., 11.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
