Page 175 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 175
Žensko telo
nih okoljih, relativno dolgo upirala »novi modi« dveh otrok na družino;72
če se je na Kranjskem pred začetkom 20. stoletja rodilo vsaj petintrideset
otrok na tisoč prebivalcev dežele (v letih 1887–1890 je bila nataliteta 36
promilov, v letih 1891–1900 pa 35), je število rojenih otrok takoj po prvi
svetovni vojni padlo pod trideset (leta 1922 je bila nataliteta v Sloveniji
29,8, v letu 1930 27,8).73 Še mnogo bolj je bil proces padanja rojstev pri-
soten (tudi) pri nas v mestih in industrijskih središčih; tako navaja Lojze
Pipp74 za Ljubljano naslednje podatke:
Leto Povprečno število rojstev na 1000
1830–1847 prebivalcev
38,9
1848–1850 39,5
185775 20,2
1880 20,9
1890 19,5
1931 12,9
1936 11,7
Vzroki nezadržnega padanja rojstev so se morali zdeti našim predni- 173
kom na moč skrivnostni. »Ali je naše ženstvo jalovo, ali so naši zakoni pre-
zgodaj marantični? Je li pri nas tako razvito detomorstvo, cvete li pri nas
prekleta umetnost velemestnih babic, ali ugonabljajo spolne bolezni neporo-
jena življenja? Ali je domač pri nas francoski dvodetinski sistem?«76 se spra-
šuje zdravnik tik po prvi vojni. Pa vendar jim je uspelo najti glavno kriv-
ko: žensko. Ženske so krive za padanje rojstev zaradi naslednjih razlo-
gov:
So manj plodne. »Še en vzrok naj navedem za padanje rojstev. Ta je v
naravi. V zadnjih letih se je začelo opažati, da so žene sedaj po naravi manj
rodovitne kot poprej. Izgleda, da hoče narava sama racionalizirati rojstva,«77
je zapisal Pirc leta 1934. Štiri leta pred tem se je izrazil mnogo bolj poe-
72 Podrobnosti glede vprašanj demografije oz. gibanja prebivalstva na Kranjskem v času vsesplošnih popisov
prebivalstva v Habsburški monarhiji 1880, 1890, 1900 in leta 1910 glej S. Ž. Žnidaršič, n. d., 43–112.
73 Danes se v državi Sloveniji na leto rodi od 9 do 10 otrok na 1000 prebivalcev.
74 L. Pipp, Nazadovanje rojstev, porast povprečne starosti in narodno gospodarstvo, Evgenika, Zdravni-
ški vestnik (1938), 6–11.
75 V vmesnem obdobju postane Ljubljana vmesna postaja železniške povezave Dunaj–Trst. Kakšne učin-
ke je imel prihod železnice v Ljubljano in kateri drugi vzroki so vplivali na tako drastičen padec natalite-
te v mestu prav v tem obdobju, bi bilo treba podrobneje raziskati.
76 Matija Ambrožič, Dr. Alojz Zalokar: O ljudskem zdravju, Ljubljanski zvon (1918), 444–447.
77 Bojan Pirc, Razmnoževanje evropskih narodov in njihova bodočnost, Zdravje (1934), 157–159.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
nih okoljih, relativno dolgo upirala »novi modi« dveh otrok na družino;72
če se je na Kranjskem pred začetkom 20. stoletja rodilo vsaj petintrideset
otrok na tisoč prebivalcev dežele (v letih 1887–1890 je bila nataliteta 36
promilov, v letih 1891–1900 pa 35), je število rojenih otrok takoj po prvi
svetovni vojni padlo pod trideset (leta 1922 je bila nataliteta v Sloveniji
29,8, v letu 1930 27,8).73 Še mnogo bolj je bil proces padanja rojstev pri-
soten (tudi) pri nas v mestih in industrijskih središčih; tako navaja Lojze
Pipp74 za Ljubljano naslednje podatke:
Leto Povprečno število rojstev na 1000
1830–1847 prebivalcev
38,9
1848–1850 39,5
185775 20,2
1880 20,9
1890 19,5
1931 12,9
1936 11,7
Vzroki nezadržnega padanja rojstev so se morali zdeti našim predni- 173
kom na moč skrivnostni. »Ali je naše ženstvo jalovo, ali so naši zakoni pre-
zgodaj marantični? Je li pri nas tako razvito detomorstvo, cvete li pri nas
prekleta umetnost velemestnih babic, ali ugonabljajo spolne bolezni neporo-
jena življenja? Ali je domač pri nas francoski dvodetinski sistem?«76 se spra-
šuje zdravnik tik po prvi vojni. Pa vendar jim je uspelo najti glavno kriv-
ko: žensko. Ženske so krive za padanje rojstev zaradi naslednjih razlo-
gov:
So manj plodne. »Še en vzrok naj navedem za padanje rojstev. Ta je v
naravi. V zadnjih letih se je začelo opažati, da so žene sedaj po naravi manj
rodovitne kot poprej. Izgleda, da hoče narava sama racionalizirati rojstva,«77
je zapisal Pirc leta 1934. Štiri leta pred tem se je izrazil mnogo bolj poe-
72 Podrobnosti glede vprašanj demografije oz. gibanja prebivalstva na Kranjskem v času vsesplošnih popisov
prebivalstva v Habsburški monarhiji 1880, 1890, 1900 in leta 1910 glej S. Ž. Žnidaršič, n. d., 43–112.
73 Danes se v državi Sloveniji na leto rodi od 9 do 10 otrok na 1000 prebivalcev.
74 L. Pipp, Nazadovanje rojstev, porast povprečne starosti in narodno gospodarstvo, Evgenika, Zdravni-
ški vestnik (1938), 6–11.
75 V vmesnem obdobju postane Ljubljana vmesna postaja železniške povezave Dunaj–Trst. Kakšne učin-
ke je imel prihod železnice v Ljubljano in kateri drugi vzroki so vplivali na tako drastičen padec natalite-
te v mestu prav v tem obdobju, bi bilo treba podrobneje raziskati.
76 Matija Ambrožič, Dr. Alojz Zalokar: O ljudskem zdravju, Ljubljanski zvon (1918), 444–447.
77 Bojan Pirc, Razmnoževanje evropskih narodov in njihova bodočnost, Zdravje (1934), 157–159.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
