Page 171 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 171
Žensko telo 169
valo od nje tudi žrtev na zdravju in življenju. Narodna higiena in narodo-
vo moč se bo dvignila le tedaj, ako žena v nevarnosti in nevšečnosti, ki na-
stopijo zanje radi materinstva, ne bodo sramotno in nezvesto dezertirale pred
dolžnostjo svojega poklica.«60
V samem bistvu občutenja ženske ujetosti v lasten spol pa je bila ne-
moč obvladovanja ženske plodnosti, pozaba (bolje izgon) starih in (še)
nepoznavanje novih, dovolj učinkovitih kontracepcijskih sredstev. (Do-
mnevna) »biološka ujetost« žensk je bila, že vse od zmage moških nad
»modrimi ženami« na začetku novega veka,61 predvsem posledica mo-
ško dirigirane dvojne seksualne morale, zaradi katere je breme spolno-
sti nosila zgolj ženska. S priključitvijo žensk moškim v svetu dela zunaj
doma, z njihovimi novimi ambicijami po izobrazbi in opravljanju (tudi)
intelektualnih poklicev je bilo za ženske nujno, da so si pridobile pravi-
co do lastnega telesa in izsilile razvoj novih, zanesljiv(ejš)ih tehnik obvla-
dovanja lastne plodnosti. Bitka za lastno telo,62 ki so jo začele bojevati
ženske, organizirane v najrazličnejših mednarodnih in nacionalnih žen-
skih gibanjih ali kot posameznice znotraj nepoznane intime dveh na za-
četku 20. stoletja,63 je bila posledica spoznanja žensk, aktivistk, da resni-
čen napredek v položaju žensk ni mogoč brez emancipacije ženskih teles.
V ženskah je dozorelo spoznanje, da bodo lahko postale resnično svobo-
dne šele tedaj, ko se bodo rešile spon in strahu nenehno vrtečega se kro-
ga nosečnosti, poroda, dojenja in vnovične nosečnosti. Spoznale so, da
bodo lahko uresničile mnoge nove ideale, ki so jih je pred njimi gradile
60 Socialni vestnik. Abortus articifialis, Slovenec (1924), št. 251.
61 O vprašanjih, povezanih z uničenjem starih, tradicionalnih praks omejevanja števila otrok in prevzema
kontrole nad ženskimi telesi in rodnostjo s strani moških, glej literaturo: Gunnar Heinsohn in Otto Stei-
ger, Uničenje modrih žensk, Ljubljana 1993; Hexen und Hexenprozesse, ur. Wolfgang Behringer, DTV Do-
kumente, 1988; Brian P. Levack, The Witch-hunt in the Early Modern Europe, 1987; Jeffrey Richards, Sex,
Dissidence and Damnation, Minority Groups in the Middle Ages, 1991; Francesco Maria Guazzo, Compen-
dium Maleficiarum, Dover, New York 1988.
62 To pa je tudi področje, kjer je enakost žensk v družbah še vedno vprašljiva. Pri nas občasni izbruhi na to-
vrstne teme (pravica do abortusa, pravica ženske do asistirane nosečnosti itd.) vedno znova opozarjajo, da
je vprašanje obvladovanja ženskega telesa in njegove roditvene sposobnosti postavljeno v samo jedro patri-
arhalne urejenosti tudi naših sodobnih družb. Patriarhalna miselnost, po kateri smo ljudje na dvoje v hie-
rarhičnem redu (popoln = moški, manj/ne-popoln-a = ženska), je preživela kljub formalni odpovedi patri-
arhalnemu redu in uvedbi formalne enakopravnosti.
63 Že v preteklosti so si prizadevali za kontrolo rojstev. »Najzgodnejši javni zagovorniki kontrole rojstev tako v
Evropi kot v ZDA so bili politični radikalci, ki so zahtevali kontracepcijo kot sredstvo za olajšanje življenja žen-
skam. Od dvajsetih let 19. stoletja so v Angliji objavljali cenene, popularne knjižice, v katerih so razlagali uporabo
izpiranj (sponges), nožničnih zapor (sheaths) in odmikov (withdrawal) proti zanositvi. Tveganje, da bodo obsojeni
zaradi obscenosti, so opravičevali s tem, da je kontracepcija nujna za osvoboditev žensk nenehnih nosečnosti. Zago-
varjali so kontracepcijo pred abstinenco, ki da je nečloveška, in pred abortusom, ki so ga imeli za nevarnega. Ena
od prvih žensk, ki je javno zagovarjala kontracepcijo, je bila Anne Besant (1847–1933), Angležinja, ki se je dala
prostovoljno aretirati, da bi prek sojenja dosegla javnost.« Anderson in Zinsser, n. d., II, 414.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
valo od nje tudi žrtev na zdravju in življenju. Narodna higiena in narodo-
vo moč se bo dvignila le tedaj, ako žena v nevarnosti in nevšečnosti, ki na-
stopijo zanje radi materinstva, ne bodo sramotno in nezvesto dezertirale pred
dolžnostjo svojega poklica.«60
V samem bistvu občutenja ženske ujetosti v lasten spol pa je bila ne-
moč obvladovanja ženske plodnosti, pozaba (bolje izgon) starih in (še)
nepoznavanje novih, dovolj učinkovitih kontracepcijskih sredstev. (Do-
mnevna) »biološka ujetost« žensk je bila, že vse od zmage moških nad
»modrimi ženami« na začetku novega veka,61 predvsem posledica mo-
ško dirigirane dvojne seksualne morale, zaradi katere je breme spolno-
sti nosila zgolj ženska. S priključitvijo žensk moškim v svetu dela zunaj
doma, z njihovimi novimi ambicijami po izobrazbi in opravljanju (tudi)
intelektualnih poklicev je bilo za ženske nujno, da so si pridobile pravi-
co do lastnega telesa in izsilile razvoj novih, zanesljiv(ejš)ih tehnik obvla-
dovanja lastne plodnosti. Bitka za lastno telo,62 ki so jo začele bojevati
ženske, organizirane v najrazličnejših mednarodnih in nacionalnih žen-
skih gibanjih ali kot posameznice znotraj nepoznane intime dveh na za-
četku 20. stoletja,63 je bila posledica spoznanja žensk, aktivistk, da resni-
čen napredek v položaju žensk ni mogoč brez emancipacije ženskih teles.
V ženskah je dozorelo spoznanje, da bodo lahko postale resnično svobo-
dne šele tedaj, ko se bodo rešile spon in strahu nenehno vrtečega se kro-
ga nosečnosti, poroda, dojenja in vnovične nosečnosti. Spoznale so, da
bodo lahko uresničile mnoge nove ideale, ki so jih je pred njimi gradile
60 Socialni vestnik. Abortus articifialis, Slovenec (1924), št. 251.
61 O vprašanjih, povezanih z uničenjem starih, tradicionalnih praks omejevanja števila otrok in prevzema
kontrole nad ženskimi telesi in rodnostjo s strani moških, glej literaturo: Gunnar Heinsohn in Otto Stei-
ger, Uničenje modrih žensk, Ljubljana 1993; Hexen und Hexenprozesse, ur. Wolfgang Behringer, DTV Do-
kumente, 1988; Brian P. Levack, The Witch-hunt in the Early Modern Europe, 1987; Jeffrey Richards, Sex,
Dissidence and Damnation, Minority Groups in the Middle Ages, 1991; Francesco Maria Guazzo, Compen-
dium Maleficiarum, Dover, New York 1988.
62 To pa je tudi področje, kjer je enakost žensk v družbah še vedno vprašljiva. Pri nas občasni izbruhi na to-
vrstne teme (pravica do abortusa, pravica ženske do asistirane nosečnosti itd.) vedno znova opozarjajo, da
je vprašanje obvladovanja ženskega telesa in njegove roditvene sposobnosti postavljeno v samo jedro patri-
arhalne urejenosti tudi naših sodobnih družb. Patriarhalna miselnost, po kateri smo ljudje na dvoje v hie-
rarhičnem redu (popoln = moški, manj/ne-popoln-a = ženska), je preživela kljub formalni odpovedi patri-
arhalnemu redu in uvedbi formalne enakopravnosti.
63 Že v preteklosti so si prizadevali za kontrolo rojstev. »Najzgodnejši javni zagovorniki kontrole rojstev tako v
Evropi kot v ZDA so bili politični radikalci, ki so zahtevali kontracepcijo kot sredstvo za olajšanje življenja žen-
skam. Od dvajsetih let 19. stoletja so v Angliji objavljali cenene, popularne knjižice, v katerih so razlagali uporabo
izpiranj (sponges), nožničnih zapor (sheaths) in odmikov (withdrawal) proti zanositvi. Tveganje, da bodo obsojeni
zaradi obscenosti, so opravičevali s tem, da je kontracepcija nujna za osvoboditev žensk nenehnih nosečnosti. Zago-
varjali so kontracepcijo pred abstinenco, ki da je nečloveška, in pred abortusom, ki so ga imeli za nevarnega. Ena
od prvih žensk, ki je javno zagovarjala kontracepcijo, je bila Anne Besant (1847–1933), Angležinja, ki se je dala
prostovoljno aretirati, da bi prek sojenja dosegla javnost.« Anderson in Zinsser, n. d., II, 414.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
