Page 172 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 172
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
naglo spreminjajoče se razmere in o katerih se njihovim materam in sta-
rim materam ni niti sanjalo, vključno tistega, povezanega s tako visoko
postavljeno »svobodno ljubeznijo«, ali pa onega o odgovornem materin-
stvu, le tedaj, ko bodo imele možnost bolje in z manj žrtvami nadzoro-
vati lastno telo.
»Iz podrejene vloge, ki jo je imela ženska vseskozi v družbi, izvira tudi
mnenje o manjvrednosti ženske vloge v spolnem življenju … Nedvomno je
nešteto primerov, ko žena trepeče pred združitvijo – a ne zaradi telesnega
odpora, marveč iz strahu, da ne bi znova zanosila. To je najbolj žalostna
stran življenja neštetih zakonov revnih ljudi.«64
Ženske se v prvi polovici 20. stoletja (še) niso spuščale v razglabljanje,
kaj pomeni pravica do lastnega telesa, preprosto so zahtevale, pričakova-
le od razvijajočih se znanosti nove, učinkovite kontracepcijske tehnike in
pripomočke. Njihovo prizadevanje je bilo izrazito praktično; zahtevale so
učinkovito kontracepcijo, varen abortus in zahtevale so njuno dekrimi-
nalizacijo in legalizacijo. V javnosti in znotraj odgovornih strok so odpr-
le nov, ženskam žrtvam bolj naklonjen pogled na posilstvo in spolno na-
silje. Izrazito odklonilno so se opredelile do tradicionalne dvojne mora-
le, ki je moškim dovoljevala »vse« in ženskam »vse« prepovedovala.65 De-
170 lovale so za odpravo prostitucije, za zmanjševanje zgolj ženske stigme in
razgaljale družbene vzroke za prostituiranje žensk.66 Načele so celo obče
mnenje o »naravnosti« človekove heteroseksualnosti. Odločno so se za-
vzele za enakopravnejši položaj nezakonskih mater, za pravico do mate-
rinstva tudi za ženske, ki niso poročene, zahtevale so legalizacijo mate-
64 A. Vode, n. d. (1999), 193.
65 Kakšno je bilo razumevanje ženskega spolnega ugodja, slikovito ilustrira opomba, ki jo navaja Simone
de Beauvoir v Drugem spolu (II. knjiga, 213–214, op. 12): »Moške še dandanes ujezi, če se ženska poteguje za
ugodje: osupljiv dokument o tem je kratko delo doktorja Gremillona … Grobo napade Steklovo delo /Wilhe-
lem Stekel, avtor Die Geschlechtskälte der Frau/ o ženski frigidnosti in med drugim izjavi: ‚Normalna ženska
kot dobra nosnica nima veneričnega orgazma. Številne matere (in to najboljše) niso nikoli občutile tega bajnega
krča … Erogene cone, ki so najpogosteje latentne, niso naravne, ampak umetne. Tiste, ki so jih razvile, se s tem
ponašajo, a v resnici je to znamenje podlosti … Moderna ženska hoče, da jo pripravijo do drgeta. Mi pa ji od-
govarjamo: Gospa, za to nimamo časa in to nam branijo tudi higienski razlogi! /.../ Kdor ustvarja erogene cone,
deluje proti samemu sebi: ustvarja nenasitnice. Pohotnica lahko, ne da bi se utrudila, izčrpa nepregledno število
mož /.../ ‚ženska s conami‘ postaja nova ženska z novo mentaliteto, včasih grozovita ženska, ki je zmožna tudi
zločina … Nervoz in psihoz ne bi bilo, če bi veljalo prepričanje, da je občevanje prav tako nepomembno deja-
nje kot prehranjevanje, iztrebljanje, spanje …«
66 S to problematiko se je ukvarjala tudi mednarodna ženska organizacija Mednarodna ženska zveza. Prav
tako je bilo vprašanje prostitucije eno od tistih, ki je bilo redno na dnevnem redu kongresov jugoslovan-
skega združenja ženskih društev Narodni ženski savez. Na kongresu NŽS na Bledu leta 1927 je na primer
Alojzija Štebij, poročevalka za to problematiko, dejala: »Pri nas nimamo javnih hiš in ne reglementirane pro-
stitucije, a imamo prostitutke. Ko je policija nedavno napravila racijo v Tivoliju, jih je zalotila vse polno. Do-
gnala pa je, da so po veliki večini brezposelne delavke, služkinje ali celo reducirane uradnice.« Minka Govekar,
Kongres narodne ženske zveze SHS na Bledu, Ženski svet (1927), 19–23.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
naglo spreminjajoče se razmere in o katerih se njihovim materam in sta-
rim materam ni niti sanjalo, vključno tistega, povezanega s tako visoko
postavljeno »svobodno ljubeznijo«, ali pa onega o odgovornem materin-
stvu, le tedaj, ko bodo imele možnost bolje in z manj žrtvami nadzoro-
vati lastno telo.
»Iz podrejene vloge, ki jo je imela ženska vseskozi v družbi, izvira tudi
mnenje o manjvrednosti ženske vloge v spolnem življenju … Nedvomno je
nešteto primerov, ko žena trepeče pred združitvijo – a ne zaradi telesnega
odpora, marveč iz strahu, da ne bi znova zanosila. To je najbolj žalostna
stran življenja neštetih zakonov revnih ljudi.«64
Ženske se v prvi polovici 20. stoletja (še) niso spuščale v razglabljanje,
kaj pomeni pravica do lastnega telesa, preprosto so zahtevale, pričakova-
le od razvijajočih se znanosti nove, učinkovite kontracepcijske tehnike in
pripomočke. Njihovo prizadevanje je bilo izrazito praktično; zahtevale so
učinkovito kontracepcijo, varen abortus in zahtevale so njuno dekrimi-
nalizacijo in legalizacijo. V javnosti in znotraj odgovornih strok so odpr-
le nov, ženskam žrtvam bolj naklonjen pogled na posilstvo in spolno na-
silje. Izrazito odklonilno so se opredelile do tradicionalne dvojne mora-
le, ki je moškim dovoljevala »vse« in ženskam »vse« prepovedovala.65 De-
170 lovale so za odpravo prostitucije, za zmanjševanje zgolj ženske stigme in
razgaljale družbene vzroke za prostituiranje žensk.66 Načele so celo obče
mnenje o »naravnosti« človekove heteroseksualnosti. Odločno so se za-
vzele za enakopravnejši položaj nezakonskih mater, za pravico do mate-
rinstva tudi za ženske, ki niso poročene, zahtevale so legalizacijo mate-
64 A. Vode, n. d. (1999), 193.
65 Kakšno je bilo razumevanje ženskega spolnega ugodja, slikovito ilustrira opomba, ki jo navaja Simone
de Beauvoir v Drugem spolu (II. knjiga, 213–214, op. 12): »Moške še dandanes ujezi, če se ženska poteguje za
ugodje: osupljiv dokument o tem je kratko delo doktorja Gremillona … Grobo napade Steklovo delo /Wilhe-
lem Stekel, avtor Die Geschlechtskälte der Frau/ o ženski frigidnosti in med drugim izjavi: ‚Normalna ženska
kot dobra nosnica nima veneričnega orgazma. Številne matere (in to najboljše) niso nikoli občutile tega bajnega
krča … Erogene cone, ki so najpogosteje latentne, niso naravne, ampak umetne. Tiste, ki so jih razvile, se s tem
ponašajo, a v resnici je to znamenje podlosti … Moderna ženska hoče, da jo pripravijo do drgeta. Mi pa ji od-
govarjamo: Gospa, za to nimamo časa in to nam branijo tudi higienski razlogi! /.../ Kdor ustvarja erogene cone,
deluje proti samemu sebi: ustvarja nenasitnice. Pohotnica lahko, ne da bi se utrudila, izčrpa nepregledno število
mož /.../ ‚ženska s conami‘ postaja nova ženska z novo mentaliteto, včasih grozovita ženska, ki je zmožna tudi
zločina … Nervoz in psihoz ne bi bilo, če bi veljalo prepričanje, da je občevanje prav tako nepomembno deja-
nje kot prehranjevanje, iztrebljanje, spanje …«
66 S to problematiko se je ukvarjala tudi mednarodna ženska organizacija Mednarodna ženska zveza. Prav
tako je bilo vprašanje prostitucije eno od tistih, ki je bilo redno na dnevnem redu kongresov jugoslovan-
skega združenja ženskih društev Narodni ženski savez. Na kongresu NŽS na Bledu leta 1927 je na primer
Alojzija Štebij, poročevalka za to problematiko, dejala: »Pri nas nimamo javnih hiš in ne reglementirane pro-
stitucije, a imamo prostitutke. Ko je policija nedavno napravila racijo v Tivoliju, jih je zalotila vse polno. Do-
gnala pa je, da so po veliki večini brezposelne delavke, služkinje ali celo reducirane uradnice.« Minka Govekar,
Kongres narodne ženske zveze SHS na Bledu, Ženski svet (1927), 19–23.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
